Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 55 naj bi rimski pesnik in filozof Titus Lucretius Carus - Lukrecij naredil samomor. Zaslovel je s filozofskim in poučnim epom O naravi sveta.
Danes se spominjamo goriškega slavčka, kot so po izidu njegove prve pesniške zbirke imenovali na današnji dan leta 1844 v Vrsnem pri Kobaridu rojenega Simona Gregorčiča. Zbirka Poezije, ki je izšla leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in navdušenega sprejema zlasti liberalnih kritikov, obsodil pa jo je Anton Mahnič. Gregorčič je poetično povezal osebno bolečino s čustvovanjem o narodovi usodi. V arhivu hranimo posnetek s proslave ob 120-i obletnici Gregorčičevega rojstva, ki je bila v Kobaridu na današnji dan leta 1964, za našo radijsko postajo je poročal Miljutin Vesel:
Na današnji dan leta 1915 sta antantni sili Francija in Združeno kraljestvo napovedali vojno Bolgariji.
Že v prvem obdobju italijanske zasedbe so bili Slovenci in Hrvati v Julijski krajini deležni raznarodovalnih pritiskov novih oblastnikov. S prihodom fašistov na oblast pa je raznarodovanje postalo bistvo državne politike do manjšin. Na današnji dan leta 1925 so z javnih mest sneli vse slovenske napise in izveske.
»Ne bomo nikoli molče prešli preko zlonamernih poizkusov, ki bi nas hoteli oropati sadov naše borbe ali nas ovirati pri izgraditvi skupne države. Očetom takih namer bomo zmeraj kot sovražnikom pogledali v oči, pa naj bodo to ministri ali škofje, naj nosijo frak, ali pa naj jim duhovniška halja pokriva pleča,« to misel Franceta Bevka je na prvi strani poudaril Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945.
Rícmanje so slovenska vas na severnem robu Istre z nekaj sto prebivalci. Krajevno ime vsebuje svojilni pridevnik iz osebnega imena Ricman, ki se ohranja kot priimek. To osebno ime je prevzeto iz starovisokonemškega imena Rizaman, iz katerega utegne biti tudi naš priimek Rizman. Fašisti so leta 1923 Rícmanje preimenovali v San Giuseppe dela Chiusa.
Claude Debussy je simfonično skico"La Mer" pisal kar tri leta. Na današnji dan leta 1905 jo je krstno zaigral orkester Lamoureux v Parizu, zaradi slabe izvedbe pa ponovitev ni bilo, vendar pa je občinstvo že v kratkem delo vzljubilo. Prisluhnimo odlomku Igra valov. Orkester češke filharmonije je na snemanju vodil Jean Fournet
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 55 naj bi rimski pesnik in filozof Titus Lucretius Carus - Lukrecij naredil samomor. Zaslovel je s filozofskim in poučnim epom O naravi sveta.
Danes se spominjamo goriškega slavčka, kot so po izidu njegove prve pesniške zbirke imenovali na današnji dan leta 1844 v Vrsnem pri Kobaridu rojenega Simona Gregorčiča. Zbirka Poezije, ki je izšla leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in navdušenega sprejema zlasti liberalnih kritikov, obsodil pa jo je Anton Mahnič. Gregorčič je poetično povezal osebno bolečino s čustvovanjem o narodovi usodi. V arhivu hranimo posnetek s proslave ob 120-i obletnici Gregorčičevega rojstva, ki je bila v Kobaridu na današnji dan leta 1964, za našo radijsko postajo je poročal Miljutin Vesel:
Na današnji dan leta 1915 sta antantni sili Francija in Združeno kraljestvo napovedali vojno Bolgariji.
Že v prvem obdobju italijanske zasedbe so bili Slovenci in Hrvati v Julijski krajini deležni raznarodovalnih pritiskov novih oblastnikov. S prihodom fašistov na oblast pa je raznarodovanje postalo bistvo državne politike do manjšin. Na današnji dan leta 1925 so z javnih mest sneli vse slovenske napise in izveske.
»Ne bomo nikoli molče prešli preko zlonamernih poizkusov, ki bi nas hoteli oropati sadov naše borbe ali nas ovirati pri izgraditvi skupne države. Očetom takih namer bomo zmeraj kot sovražnikom pogledali v oči, pa naj bodo to ministri ali škofje, naj nosijo frak, ali pa naj jim duhovniška halja pokriva pleča,« to misel Franceta Bevka je na prvi strani poudaril Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945.
Rícmanje so slovenska vas na severnem robu Istre z nekaj sto prebivalci. Krajevno ime vsebuje svojilni pridevnik iz osebnega imena Ricman, ki se ohranja kot priimek. To osebno ime je prevzeto iz starovisokonemškega imena Rizaman, iz katerega utegne biti tudi naš priimek Rizman. Fašisti so leta 1923 Rícmanje preimenovali v San Giuseppe dela Chiusa.
Claude Debussy je simfonično skico"La Mer" pisal kar tri leta. Na današnji dan leta 1905 jo je krstno zaigral orkester Lamoureux v Parizu, zaradi slabe izvedbe pa ponovitev ni bilo, vendar pa je občinstvo že v kratkem delo vzljubilo. Prisluhnimo odlomku Igra valov. Orkester češke filharmonije je na snemanju vodil Jean Fournet
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov