Na današnji dan leta 415 so rimske oblasti izgnale izraelskega nasija, verskega voditelja s posvetno oblastjo, Gamaliela VI, kar je pomenilo konec izraelske samostojnosti v Palestini. Pred sto leti se je v New Yorku na današnji dan rodil ameriški dramatik Artur Miller, eden najboljših dramskih piscev 20. stoletja. Njegove socialnokritične drame v realističnem in ekspresionističnem slogu so mu leta 1950 prinesle Pulitzerjevo nagrado. Leta 1965 se je na Bledu udeležil zasedanja Pen kluba.V pogovoru s Silvanom Sauom je tako razmišljal o pisateljevi odgovornosti: "Holandski »Vaderland« imenuje vstop nemških in avstroogrskih čet v Belgrad, ko so sovražnosti proti Srbiji trajale šele tri dni, eno največjih, pozornost zbujajočih reklam, ki so se v tej vojni napravile za pruski militarizem," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. Na današnji dan se je začela bitka za Krivolak v današnji Makedoniji, v kateri so enote 2. bolgarske armade, s pomočjo enote francoske vzhodne armade, uspele odrezati umikajoče se srbske enote od njihove glavnine. »Zadnje dni, posebno pa po zaključku Sveta zunanjih ministrov v Londonu, se je gonja zagrizenih šovinistov in reakcionarjev, raznih strank in klik proti Slovencem in Jugoslaviji znatno povečala. V ozadju tega podtalnega rovarjenja so brez dvoma fašistični skrivači, belogardistični agentje in pomagači fašističnega okupatorja,« je na današnji dan leta 1945 pisal na drugi strani Primorski dnevnik. Ameriški novinar, pesnik in revolucionar John Reed, čigar deli Deset dni, ki so pretresli svet, in Rdeča Rusija, predstavljata eno najboljših kronik Oktobrske revolucije, je deloval kot vojni dopisnik v Evropi, od leta 1917 pa je poročal iz Rusije. John Reed je bil soustanovitelj Komunistične partije Združenih držav Amerike. Don Sanche je edina končana opera Franza Lizsta. Po premieri na današnji dan leta 1825 je partitura skoraj stoletje veljala za izgubljeno. Nazadnje so jo odkrili v arhivu pariške opere. Leta 1986 jo je posnel orkester in zbor madžarske državne opere pod taktirko Tomasa Pala. Prisluhnimo naslovni ariji, tenoristu Gerardu Garinu, sopranistki Katalini Farka in basist Istvanu Gatiju: