Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Tomaju je na današnji dan leta 1830 umrl pesnik, skladatelj in učitelj Pavel Knobl. Kot učitelj, organist in cerkovnik je služboval v Postojni, Kranju, Višnji gori, Ribnici in Tomaju. Leta 1801 je v Kranju izdal Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, ki so, pred Vodnikovimi Pesmimi za pokušino, prva samostojna zbirka slovenskih posvetnih pesmi. Zbirka sodi v bukovniško literaturo.
"Boji ob soški fronti so se razširili. Včeraj opoldne se je pričel proti našim postojankam na Krnu, v tolminskem predmestju, pri Kanalu in Plavata ter proti goriškemu predmostju in doberdobski planoti močan sovražni topovski ogenj, ki je z veliko silovitostjo trajal do večernih ur, v posameznih odsekih pa tudi ponoči," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost.
V Kobaridu so na današnji dan leta 2010 priredili slovesnost ob 20. obletnici Kobariškega muzeja, o čemer je poročal Milan Štulc:
V Ljubljani je na današnji dan leta 2010 v 102. letu umrla likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj. Leta 1928 je končala tehnično srednjo šolo v Ljubljani na oddelku za keramiko. Slikarsko se je izpopolnjevala v Parizu in Italiji, v oblikovanju filmskih mask in lutk pa v Pragi. Od leta 1947 je delala kot maskerka pri Triglav filmu, kasneje pa je oblikovala lutke in maske v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Prisluhnimo odlomku oddaje Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 1999:
Samatorca je vasica v zgoniški občini. Zapis iz leta 1327 navaja ime in villa Samatorice, iz leta 1494 pa Samatoricza. V Dalmaciji sta krajevni imeni Samotorac in Samotvorac, ki sta verjetno izpeljani iz občnega imena 'samotvori' v pomenu 'naravne tvorbe', to je 'nekaj, kar se samo "stvori" - stori. Manj verjetna je razlaga, da je Samatorca poimenovana po drobljivih skalah, ki se same trejo.
V Parizu je na današnji dan leta 1935 umrl skladatelj, etnomuzikolog Soghomon Gevorki Soghomonjan - Komitas Vardapet. V Berlinu je študiral zgodovino filozofije glasbe in kasneje zbral približno 3 tisoč ljudskih pesmi, ki jih je priredil za pevske zbore. Prisluhnimo odlomku skladbe Dzirani dzar, ki jo je posnel Armenski filharomnočni orkester s sopranistko Isabel Bayrakdarian in pianistom Seroujem Kradjianom Komitasem
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Tomaju je na današnji dan leta 1830 umrl pesnik, skladatelj in učitelj Pavel Knobl. Kot učitelj, organist in cerkovnik je služboval v Postojni, Kranju, Višnji gori, Ribnici in Tomaju. Leta 1801 je v Kranju izdal Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, ki so, pred Vodnikovimi Pesmimi za pokušino, prva samostojna zbirka slovenskih posvetnih pesmi. Zbirka sodi v bukovniško literaturo.
"Boji ob soški fronti so se razširili. Včeraj opoldne se je pričel proti našim postojankam na Krnu, v tolminskem predmestju, pri Kanalu in Plavata ter proti goriškemu predmostju in doberdobski planoti močan sovražni topovski ogenj, ki je z veliko silovitostjo trajal do večernih ur, v posameznih odsekih pa tudi ponoči," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost.
V Kobaridu so na današnji dan leta 2010 priredili slovesnost ob 20. obletnici Kobariškega muzeja, o čemer je poročal Milan Štulc:
V Ljubljani je na današnji dan leta 2010 v 102. letu umrla likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj. Leta 1928 je končala tehnično srednjo šolo v Ljubljani na oddelku za keramiko. Slikarsko se je izpopolnjevala v Parizu in Italiji, v oblikovanju filmskih mask in lutk pa v Pragi. Od leta 1947 je delala kot maskerka pri Triglav filmu, kasneje pa je oblikovala lutke in maske v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Prisluhnimo odlomku oddaje Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 1999:
Samatorca je vasica v zgoniški občini. Zapis iz leta 1327 navaja ime in villa Samatorice, iz leta 1494 pa Samatoricza. V Dalmaciji sta krajevni imeni Samotorac in Samotvorac, ki sta verjetno izpeljani iz občnega imena 'samotvori' v pomenu 'naravne tvorbe', to je 'nekaj, kar se samo "stvori" - stori. Manj verjetna je razlaga, da je Samatorca poimenovana po drobljivih skalah, ki se same trejo.
V Parizu je na današnji dan leta 1935 umrl skladatelj, etnomuzikolog Soghomon Gevorki Soghomonjan - Komitas Vardapet. V Berlinu je študiral zgodovino filozofije glasbe in kasneje zbral približno 3 tisoč ljudskih pesmi, ki jih je priredil za pevske zbore. Prisluhnimo odlomku skladbe Dzirani dzar, ki jo je posnel Armenski filharomnočni orkester s sopranistko Isabel Bayrakdarian in pianistom Seroujem Kradjianom Komitasem
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov