Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osmodecembrske obletnice leta dva tisoč petnjast

08.12.2015

Na današnji dan leta 65 pred našim štetjem se je rodil rimski pesnik Horac s polnim latinskim imenom Quintus Horatius Flaccus, ki velja za utemeljitelja rimskega klasicizma. V prvem ustvarjalnem obdobju je nastalo delo Satire - Sermones, v zreli dobi Ode oz. Carmina, iz njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja pa omenimo še knjigi Epistul in Ars poetica. "Prvi skupni vojni svet entente", tako je na današnji dan leta 1915 sredina Edinost naslovila novico iz Pariza: "Agence Havas javlja: Pod predsedstvom generala Joffra se je vršil včeraj dopoldne prvi vojni svet aliirancev. Udeležili so se ga: bivši načelnik ruskega generalnega štaba Žilinski, dalje general Porro in polkovnik Stefanovič kot zastopnika Italije in Srbije. Zastopani ste bili tudi Anglija in Belgija." Na današnji dan leta 1945 je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Ob 50-i obletnici je tedanji odgovorni urednik Filibert Benedetič povedal: Učjá je znana kot nekdanji mejni prehod z Italijo, ki leži na poti iz Bovca in Žage v Rezijo. Vas je dobila ime po istoimenski reki, ki izvira na italijanski strani. V ozki in globoki soteski je izjedla pet korit. Prisluhnimo razlagi Marka Snoja, avtorja Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen: Na današnji dan leta 1865 se je v Hämeenlinnu rodil skladatelj Johan Julius Christian Sibelius, ki velja za najpomembnejšega finskega skladatelja. Kompozicijo in violino je študiral v Helsinkih, Berlinu in na Dunaju. Po vrnitvi na Finsko je predaval na konservatoriju v Helsinkih, zatem pa se je posvetil izključno komponiranju. Iz obširnega opusa omenimo sedem simfonij, simfonične pesnitve Finlandaia in En saga ter Tapiola, suito Karelia in scensko glasbo Kuolema z znanim Žalostnim valčkom, napisanim leta 1903. V arhivu hranimo odlomek skladateljeve zahvale orkestru iz leta 1939 po poslušanju posnetka njegove kompozicije Andante Festivo: Prisluhnimo odlomku 3. stavka suite Korelia. Krarljevemu filharmoničnemu orkestru je na snemanju dririgiral sir Thomas Beecham


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Osmodecembrske obletnice leta dva tisoč petnjast

08.12.2015

Na današnji dan leta 65 pred našim štetjem se je rodil rimski pesnik Horac s polnim latinskim imenom Quintus Horatius Flaccus, ki velja za utemeljitelja rimskega klasicizma. V prvem ustvarjalnem obdobju je nastalo delo Satire - Sermones, v zreli dobi Ode oz. Carmina, iz njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja pa omenimo še knjigi Epistul in Ars poetica. "Prvi skupni vojni svet entente", tako je na današnji dan leta 1915 sredina Edinost naslovila novico iz Pariza: "Agence Havas javlja: Pod predsedstvom generala Joffra se je vršil včeraj dopoldne prvi vojni svet aliirancev. Udeležili so se ga: bivši načelnik ruskega generalnega štaba Žilinski, dalje general Porro in polkovnik Stefanovič kot zastopnika Italije in Srbije. Zastopani ste bili tudi Anglija in Belgija." Na današnji dan leta 1945 je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Ob 50-i obletnici je tedanji odgovorni urednik Filibert Benedetič povedal: Učjá je znana kot nekdanji mejni prehod z Italijo, ki leži na poti iz Bovca in Žage v Rezijo. Vas je dobila ime po istoimenski reki, ki izvira na italijanski strani. V ozki in globoki soteski je izjedla pet korit. Prisluhnimo razlagi Marka Snoja, avtorja Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen: Na današnji dan leta 1865 se je v Hämeenlinnu rodil skladatelj Johan Julius Christian Sibelius, ki velja za najpomembnejšega finskega skladatelja. Kompozicijo in violino je študiral v Helsinkih, Berlinu in na Dunaju. Po vrnitvi na Finsko je predaval na konservatoriju v Helsinkih, zatem pa se je posvetil izključno komponiranju. Iz obširnega opusa omenimo sedem simfonij, simfonične pesnitve Finlandaia in En saga ter Tapiola, suito Karelia in scensko glasbo Kuolema z znanim Žalostnim valčkom, napisanim leta 1903. V arhivu hranimo odlomek skladateljeve zahvale orkestru iz leta 1939 po poslušanju posnetka njegove kompozicije Andante Festivo: Prisluhnimo odlomku 3. stavka suite Korelia. Krarljevemu filharmoničnemu orkestru je na snemanju dririgiral sir Thomas Beecham


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov