Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petindvajsetodecembrske obletnice leta dva tisoč petnjast

25.12.2015

Kristusov rojstni dan so v Betlehemu nekoč slavili 6-ga januarja, v Jeruzalemu 14. nizana, kar je bilo v drugi polovici našega marca. Šele leta 336 je Božič v koledarju rimskokatoliške cerkve omenjen 25. decembra, ko so Rimljani slavili dan nepremaganega Sončnega boga. Božič so dolgo praznovali le po cerkvah, šele barok in protireformacija sta ga približala družinam in praznovanje prinesla v domove. Prisluhnimo sedaj miselnim utrinkom Marka Pogačnika o božiču: Leta 1989 je božič v Sloveniji postal praznik, dela prosti dan, koprski škof Metod Pirih ga je tako pospremil: "Krvav Božič je letošnji za naš ubogi slovenski narod. Rojaki! Hude čase preživljate in težko morate nositi nadloge dogodkov. Ali ne obupujte, ne klonite z duhom, verujte v bodočnost po velikem izgledu Odrešenika: tudi on je trpel in - zmagal!" Tako je na današnji dan leta 1915 pisala sobotna Edinost. V beneškem Črnem vrhu se je na današnji dan leta 1925 rodil duhovnik Emil Cencig. Na Lateranski univerzi je dosegel licenciat iz teologije, na univerzi v Padovi je končal študij prava. Ustanovil je medžupnijski list Dom, ob podelitvi Černetovih nagrad je leta 1976 povedal: Ob božiču leta 1945 je torkov Primorski devnik zapisal: »Preveč je skrbi, preveč je vprašanj, ki si nanje primorsko ljudstvo zaman išče odgovora, da bi moglo letošnji Božič praznovati v neskaljenem veselju, kar pa ne more omajati njegove trdne vere, da bomo - prihodnji Božič praznovali združeni in se bo iz srca našega ljudstva dvignil hvalospev hvaležnosti: »Slava bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« Zabávlje je gručasta vas v vzhodnem delu Šavrinskega gričevja. O izvoru imena podrobneje etimolog Marko Snoj: Skladatelj Viktor Parma se je pri melodičnem oblikovanju naslanjal na italijanske vzornike in se posvetil operi. Umrl je na današnji dan leta 1925 v Mariboru. Leta 2002 je Paolo Petronio izdal knjigo Viktor Parma - oče slovenske opere. O njej je na tržaški predstavitvi Ravel Kodrič povedal: Prisluhnimo napitnici iz Parmove opere Zlatorog. Ervina Ognerja je na snemanju spremljal orkester mariborske opere


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Petindvajsetodecembrske obletnice leta dva tisoč petnjast

25.12.2015

Kristusov rojstni dan so v Betlehemu nekoč slavili 6-ga januarja, v Jeruzalemu 14. nizana, kar je bilo v drugi polovici našega marca. Šele leta 336 je Božič v koledarju rimskokatoliške cerkve omenjen 25. decembra, ko so Rimljani slavili dan nepremaganega Sončnega boga. Božič so dolgo praznovali le po cerkvah, šele barok in protireformacija sta ga približala družinam in praznovanje prinesla v domove. Prisluhnimo sedaj miselnim utrinkom Marka Pogačnika o božiču: Leta 1989 je božič v Sloveniji postal praznik, dela prosti dan, koprski škof Metod Pirih ga je tako pospremil: "Krvav Božič je letošnji za naš ubogi slovenski narod. Rojaki! Hude čase preživljate in težko morate nositi nadloge dogodkov. Ali ne obupujte, ne klonite z duhom, verujte v bodočnost po velikem izgledu Odrešenika: tudi on je trpel in - zmagal!" Tako je na današnji dan leta 1915 pisala sobotna Edinost. V beneškem Črnem vrhu se je na današnji dan leta 1925 rodil duhovnik Emil Cencig. Na Lateranski univerzi je dosegel licenciat iz teologije, na univerzi v Padovi je končal študij prava. Ustanovil je medžupnijski list Dom, ob podelitvi Černetovih nagrad je leta 1976 povedal: Ob božiču leta 1945 je torkov Primorski devnik zapisal: »Preveč je skrbi, preveč je vprašanj, ki si nanje primorsko ljudstvo zaman išče odgovora, da bi moglo letošnji Božič praznovati v neskaljenem veselju, kar pa ne more omajati njegove trdne vere, da bomo - prihodnji Božič praznovali združeni in se bo iz srca našega ljudstva dvignil hvalospev hvaležnosti: »Slava bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« Zabávlje je gručasta vas v vzhodnem delu Šavrinskega gričevja. O izvoru imena podrobneje etimolog Marko Snoj: Skladatelj Viktor Parma se je pri melodičnem oblikovanju naslanjal na italijanske vzornike in se posvetil operi. Umrl je na današnji dan leta 1925 v Mariboru. Leta 2002 je Paolo Petronio izdal knjigo Viktor Parma - oče slovenske opere. O njej je na tržaški predstavitvi Ravel Kodrič povedal: Prisluhnimo napitnici iz Parmove opere Zlatorog. Ervina Ognerja je na snemanju spremljal orkester mariborske opere


29.05.2024

Naših 75 let

V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.


29.05.2024

Naših 75 let

V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.


27.05.2024

Naših 75 let

Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.


27.05.2024

Naših 75 let

Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.


27.05.2024

Naših 75 let

V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.


25.05.2024

Naših 75 let

Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.


25.05.2024

Naših 75 let

Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.


24.05.2024

Naših 75 let

Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?


23.05.2024

Naših 75 let

Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.


22.05.2024

Naših 75 let

Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.


21.05.2024

Naših 75 let

Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.


20.05.2024

Naših 75 let

Kako so včasih preverjali slišnost Radia Koper na Primorskem?


20.05.2024

Naših 75 let

Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.


17.05.2024

Naših 75 let

Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.


16.05.2024

Naših 75 let

Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.


14.05.2024

Naših 75 let

Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.


14.05.2024

Naših 75 let

S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.


13.05.2024

Naših 75 let

V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.


12.05.2024

Naših 75 let

Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.


11.05.2024

Naših 75 let

Spomine na Naših 75 let z nami delita Tulio Furlanič in Igor Kuralt.


Stran 1 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov