Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grški matematik in inženir Heron iz Aleksandrije je okoli leta 100 napisal knjigo Mehanika, ki velja za najboljši tehniški antični spis. Heron opisuje zobniški pogon in preproste stroje, kakršni so vzvod, škripec, klin in vijak.
"Italijanska fronta: živahnejše delovanje Italijanov na tirolski južni in jugovzhodni fronti. Na primorski fronti topovski dvoboji in boji z minami. Balkansko bojišče: nič novega. Rusko bojišče: Rusi nadaljujejo srdite napade na besarabski fronti. Zapadno bojišče: francoski napad na Hirzstein razbit," tako je na današnji dan leta 1915 četrtkova Edinost povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne.
V Izoli se je na današnji dan leta 1940 rodil olimpijski veslač in orodjar Jadran Barut. Za Jugoslavijo sta z Lucijanom Klevo kot predstavnika izolskega Arga nastopila na olimpijskih igrah 1964 v Tokiu. Jugoslovanski osmerec je za sekundo zgrešil bronasto odličje, česar se je po 50 letih tako spominjal:
»Primorsko ljudstvo, ki za zmago skupne zavezniške stvari ni štedilo svojih sil, se odkrito veseli uspeha moskovske konference. V tem prepričanju so poslavlja od starega leta, ki kljub priborjeni svobodi ni bilo brez grenkosti in stopa z zaupanjem v novo leto, ki mu bo prineslo uresničenje stoletnega sna: Jugoslavijo, deželo preprostega delovnega ljudstva," je v uvodniku z naslovom V zavezniškem duhu pisal na današnji dan leta 1945 nedeljski Primorski dnevnik.
Ž^eje je gručasto naselje na vzhodnem robu Srednje Pivke. Zapis iz leta 1322 navaja ime Seych. Ime primerjajo s hrvaškim krajevnim imenom Žejane v Čičariji in izvajajo iz Žežane, množinskega prebivalstvenega imena iz istega korena. Če je domneva pravilna, je Ž^eje prvotno pomenilo "prebivalci na požgani zemlji". Druga možnost je, da krajevno ime Ž^eje izvira iz nekega pozabljenega občnega imena, sorodnega s slovensko besedo žeja, ki je označevala presihajoči izvir ali (pre)suho zemljišče.
V Neaplju se je na današnji dan leta 1935 rodil pianist Bruno Canino. Po milanskem konservatoriju je poučeval in koncertiral v Bernu ter veliko gostoval, praktično po vseh celinah. Bruno Canino je z violončelistom Lynnom Harellom posnel tudi Schubertov Moment musical opus 94 številka 3
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Grški matematik in inženir Heron iz Aleksandrije je okoli leta 100 napisal knjigo Mehanika, ki velja za najboljši tehniški antični spis. Heron opisuje zobniški pogon in preproste stroje, kakršni so vzvod, škripec, klin in vijak.
"Italijanska fronta: živahnejše delovanje Italijanov na tirolski južni in jugovzhodni fronti. Na primorski fronti topovski dvoboji in boji z minami. Balkansko bojišče: nič novega. Rusko bojišče: Rusi nadaljujejo srdite napade na besarabski fronti. Zapadno bojišče: francoski napad na Hirzstein razbit," tako je na današnji dan leta 1915 četrtkova Edinost povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne.
V Izoli se je na današnji dan leta 1940 rodil olimpijski veslač in orodjar Jadran Barut. Za Jugoslavijo sta z Lucijanom Klevo kot predstavnika izolskega Arga nastopila na olimpijskih igrah 1964 v Tokiu. Jugoslovanski osmerec je za sekundo zgrešil bronasto odličje, česar se je po 50 letih tako spominjal:
»Primorsko ljudstvo, ki za zmago skupne zavezniške stvari ni štedilo svojih sil, se odkrito veseli uspeha moskovske konference. V tem prepričanju so poslavlja od starega leta, ki kljub priborjeni svobodi ni bilo brez grenkosti in stopa z zaupanjem v novo leto, ki mu bo prineslo uresničenje stoletnega sna: Jugoslavijo, deželo preprostega delovnega ljudstva," je v uvodniku z naslovom V zavezniškem duhu pisal na današnji dan leta 1945 nedeljski Primorski dnevnik.
Ž^eje je gručasto naselje na vzhodnem robu Srednje Pivke. Zapis iz leta 1322 navaja ime Seych. Ime primerjajo s hrvaškim krajevnim imenom Žejane v Čičariji in izvajajo iz Žežane, množinskega prebivalstvenega imena iz istega korena. Če je domneva pravilna, je Ž^eje prvotno pomenilo "prebivalci na požgani zemlji". Druga možnost je, da krajevno ime Ž^eje izvira iz nekega pozabljenega občnega imena, sorodnega s slovensko besedo žeja, ki je označevala presihajoči izvir ali (pre)suho zemljišče.
V Neaplju se je na današnji dan leta 1935 rodil pianist Bruno Canino. Po milanskem konservatoriju je poučeval in koncertiral v Bernu ter veliko gostoval, praktično po vseh celinah. Bruno Canino je z violončelistom Lynnom Harellom posnel tudi Schubertov Moment musical opus 94 številka 3
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov