Beseda januar izvira iz rimskega oz. straoitalskega božanstva Janusa, katerega staro lice gleda nazaj, mlado pa naprej. Slovenci leto začenjamo s prosincem, pravimo mu tudi prosenec, zimec, lednik, snežnik, svečen, mali božičnik, prvnik, novoletnik in sredozimen. 1. januar je z uvedbo julijanskega koledarja leta 46 pred našim štetjem postal prvi dan novega leta, vendar se je kasneje z uvedbo praznika Kristusovega rojstva začetek novega leta premaknil na božič. Šele papež Inocenc XII. je leta 1691 začetek novega leta vrnil na prvi januar. Novoletna veseljačenja izhajajo iz obdobja poganskega Rima, krščanska cerkev jih je hotela izkoreniniti, pariška teološka fakuteta jih je obsojala še v 15. stoletju. Tudi na Primorskem so tja do 50-ih let še ohranjali koledniške običaje, kakršnega se je spominjala tudi Bernarda Slavec iz Knežaka: Primorska javna občila že vrsto let skupaj zbirajo Osebnost Primorske, zato prisluhnimo sklepnemu odlomku prireditev za leto 2006 in seveda Nataši Benčič: "Povodom nastopa noviga leta je naslovil cesar na armado in mornarico povelje, v katerem pokazuje na dosedanje slavne zmage in pravi: Kar smo pričeli, bomo z božjo pomočjo dovršili. Nado, da bi nas premagali v poštenem boju, so sovražniki že davno pokopali, samo na težo svojih mas, na izstradanje našega naroda in na uspeh svoje zavratne obrekovalne vojne, na to mislijo, da še lahko zidajo," je iz Berlina na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. »Pozdravljeno, Novo leto! Sedemindvajset let smo te čakali, ta'ko, kot si prišlo danes. Pozdravljeno zato, ker vemo, da si tisto leto, v katerem bomo doživeli dokončno zmago samoodločbe primorskega ljudstva v ljudski državi - v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji,« je v uvodniku torkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leto 1946 zapisalo uredništvo. Če na novega leta dan sneži, bo slaba žetev/ Kakršno bo vreme prvi dan, tako bo veliki srpan suh ali moker/ Vedro novo leto da nam dobro žetvo. V začetku leta 1901 sta skladatelj Josip Ipavec, tedaj 27-letni študent medicine v Gradcu, in ljubljanski založnik Lavoslav Schwentner poslala na knjižni trg prvi slovenski balet Možiček v slovenski in nemški izdaji. Partitura za klavir dvoročno je obsegala 27 strani, veljala pa je 5 kron. Prisluhnimo odlomku instrumentacije Kruna Cipcija v izvedbi simfonikov RTV Slovenije