Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1256 je, tako navajajo stari viri, umrl koroški vojvoda Bernard Spanheimski. V 50-ih letih vladanja mu je uspelo gospodarsko razviti in razširiti posestva tudi na Kranjsko. Leta 1240 so deželo ogrožali Mongoli, vendar so se zaradi nenadne smrti kana Ögedeja umaknili.
Ko so se bojišča razvrstila vzdolž Soče, so obrambo njenega južnega odseka, posebej obalne črte, poverili cesarsko-kraljevi vojni mornarici. V ta namen je namestila številne obrambne obalne baterije od Devina do Pulja. Prispevala je tudi Pomorski bataljon v Trstu s tremi četami, ki je sodeloval v bojih od 2. do 4. bitke leta 1915. V začetku leta 1916 so sestavili še četrto četo, ki je obenem pomenila začetek posadke, zadolžene za delovanje v "Lagunski flotilji" (šifrirani naziv: "Akvadukt").
»Danes Primorska razpravlja o novi ustavi Federativne ljudske republike Jugoslavije, ker je tudi ona zanjo hude žrtve dala, upa pa, da bo to kmalu tudi njena ustava. Sleherni Primorec naj na vsakem koraku, vsak trenutek čuti to bratsko pomoč narodov Jugoslavije," je v uvodniku petkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 zapisala Marija Vilfan.
V Kopru se je na današnji dan leta 1981 rodil kontrolor zračnega prometa in veslač Davor Mizerit. Že kot 9-letni fant je začel veslati v koprskem Nautilusu, kjer se je v 15-ih letih razvil v vrhunskega veslača z odličji na evropskih in svetovnih prvenstvih v mladinski ter članski konkurenci. Na olimpijskih igrah v Atenah je bil med enojci deveti, leto zatem je bil v dvojnem četvercu v japonskem Gifuju srebrn. Bleščečo kariero je na vrhuncu prekinil in se po diplomi na Fakulteti za pomorstvo in promet odločil za kariero kontrolorja zračnega prometa. Leta 2005 je to odločitev takole obrazložil:
Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčno ravnati/ Če januarja drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka/ Jasni dnevi prosinca so veselje Primorca.
V Celju se je na današnji dan leta 1956 rodil pevec Oto Pestner. Prvič je snemal že pri dvanajstih letih v studiju Radia Celje, s petnajstmi leti pa je prvič zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let. Od leta 1970 je pel v New Swing Quartetu, bil je tudi član Alpskega kvinteta. V osemdesetih se je bolj posvetil komponiranju, aranžerstvu in producentskemu delu. Leta 2003 je izdal zgoščenko Spomini na Elvisa in v nočnem klepetu z Mišom Zaletelom povedal
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1256 je, tako navajajo stari viri, umrl koroški vojvoda Bernard Spanheimski. V 50-ih letih vladanja mu je uspelo gospodarsko razviti in razširiti posestva tudi na Kranjsko. Leta 1240 so deželo ogrožali Mongoli, vendar so se zaradi nenadne smrti kana Ögedeja umaknili.
Ko so se bojišča razvrstila vzdolž Soče, so obrambo njenega južnega odseka, posebej obalne črte, poverili cesarsko-kraljevi vojni mornarici. V ta namen je namestila številne obrambne obalne baterije od Devina do Pulja. Prispevala je tudi Pomorski bataljon v Trstu s tremi četami, ki je sodeloval v bojih od 2. do 4. bitke leta 1915. V začetku leta 1916 so sestavili še četrto četo, ki je obenem pomenila začetek posadke, zadolžene za delovanje v "Lagunski flotilji" (šifrirani naziv: "Akvadukt").
»Danes Primorska razpravlja o novi ustavi Federativne ljudske republike Jugoslavije, ker je tudi ona zanjo hude žrtve dala, upa pa, da bo to kmalu tudi njena ustava. Sleherni Primorec naj na vsakem koraku, vsak trenutek čuti to bratsko pomoč narodov Jugoslavije," je v uvodniku petkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 zapisala Marija Vilfan.
V Kopru se je na današnji dan leta 1981 rodil kontrolor zračnega prometa in veslač Davor Mizerit. Že kot 9-letni fant je začel veslati v koprskem Nautilusu, kjer se je v 15-ih letih razvil v vrhunskega veslača z odličji na evropskih in svetovnih prvenstvih v mladinski ter članski konkurenci. Na olimpijskih igrah v Atenah je bil med enojci deveti, leto zatem je bil v dvojnem četvercu v japonskem Gifuju srebrn. Bleščečo kariero je na vrhuncu prekinil in se po diplomi na Fakulteti za pomorstvo in promet odločil za kariero kontrolorja zračnega prometa. Leta 2005 je to odločitev takole obrazložil:
Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčno ravnati/ Če januarja drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka/ Jasni dnevi prosinca so veselje Primorca.
V Celju se je na današnji dan leta 1956 rodil pevec Oto Pestner. Prvič je snemal že pri dvanajstih letih v studiju Radia Celje, s petnajstmi leti pa je prvič zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let. Od leta 1970 je pel v New Swing Quartetu, bil je tudi član Alpskega kvinteta. V osemdesetih se je bolj posvetil komponiranju, aranžerstvu in producentskemu delu. Leta 2003 je izdal zgoščenko Spomini na Elvisa in v nočnem klepetu z Mišom Zaletelom povedal
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov