Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1886 je v Ljubljani umrl narodni buditelj in duhovnik Božidar Raič. Zaslovel je predvsem kot priljubljen govornik na slovenskih taborih. Leta 1859 je v pozdravni pesmi novemu mariborskemu škofu Slomšku prvič zapisal ime Pomurje. Kustos ljutomerskega muzeja, Anton Ratiznojnik je o njem povedal:
"Vsled boljših vidnih razmer je bilo delovanje artiljerije včeraj popoldne na primorski fronti živahnejše. V ozemlju Krna in posebno pri Oslavju je bilo zelo srdito. Odbili smo nov napad na po naših četah zavzeti jarek severno Dolja in napad z ročnimi granatami na našo postojanko severno Vrha sv. Mihela, " je na današnji dan leta 916 pisala tržaška Edinost.
"Bliža se čas, ko bo vprašanje naše primorske dežele in predvsem vprašanje tržaškega mesta zopet stopilo v ospredje pred mednarodno javnost. Nič čudnega torej, če je Jugoslavija med prvimi državami, ki je poslala na zborovanje Združenih narodov v Londonu svojo delegacijo, kateri načeljuje tudi tokrat minister Edvard Kardelj," je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik.
Na današnji dan leta 1946 je bila na koroškem radiu prvič predvajana slovenska beseda. Ob 70-letnici slovenske ORF je odgovorni urednik Marjan Velik v naši javni oddaji Gremo plesat v Svetem Antonu oktobra povedal:
V Ljubljani je na današnji dan leta 1991 umrla igralka in pisateljica Alja Tkačev. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je ustanovila Komedijantski atelje in poučevala v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Leta 1964 je postala članica Slovenskega mladinskega gledališča, leta 1983 pa Lutkovnega gledališča. V arhivu hranimo odlomek Literarnega nokturna iz leta 1979, v katerem Alja Tkačev recitira pesem Lili Novy, Kostanji :
Če je na kralje jasno, so vse leto prazne jasli/ Če so na kralje jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode./Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno.
V Trstu se je na današnji dan leta 1891 rodil glasbeni pedagog in skladatelj Adolf Groebming. Študiral je na konservatorijih v Trstu in Ljubljani. Bil je odličen zborovski dirigent. Urejal je reviji Tamburaš in Naši zbori. Groebmingovo Kraško pesmico je na reviji Primorska poje v Štandrežu leta 1998 zapel moški pevski zbor Ivan Kokošar Koritnica z dirigentom Marjanom Obidom
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1886 je v Ljubljani umrl narodni buditelj in duhovnik Božidar Raič. Zaslovel je predvsem kot priljubljen govornik na slovenskih taborih. Leta 1859 je v pozdravni pesmi novemu mariborskemu škofu Slomšku prvič zapisal ime Pomurje. Kustos ljutomerskega muzeja, Anton Ratiznojnik je o njem povedal:
"Vsled boljših vidnih razmer je bilo delovanje artiljerije včeraj popoldne na primorski fronti živahnejše. V ozemlju Krna in posebno pri Oslavju je bilo zelo srdito. Odbili smo nov napad na po naših četah zavzeti jarek severno Dolja in napad z ročnimi granatami na našo postojanko severno Vrha sv. Mihela, " je na današnji dan leta 916 pisala tržaška Edinost.
"Bliža se čas, ko bo vprašanje naše primorske dežele in predvsem vprašanje tržaškega mesta zopet stopilo v ospredje pred mednarodno javnost. Nič čudnega torej, če je Jugoslavija med prvimi državami, ki je poslala na zborovanje Združenih narodov v Londonu svojo delegacijo, kateri načeljuje tudi tokrat minister Edvard Kardelj," je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik.
Na današnji dan leta 1946 je bila na koroškem radiu prvič predvajana slovenska beseda. Ob 70-letnici slovenske ORF je odgovorni urednik Marjan Velik v naši javni oddaji Gremo plesat v Svetem Antonu oktobra povedal:
V Ljubljani je na današnji dan leta 1991 umrla igralka in pisateljica Alja Tkačev. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je ustanovila Komedijantski atelje in poučevala v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Leta 1964 je postala članica Slovenskega mladinskega gledališča, leta 1983 pa Lutkovnega gledališča. V arhivu hranimo odlomek Literarnega nokturna iz leta 1979, v katerem Alja Tkačev recitira pesem Lili Novy, Kostanji :
Če je na kralje jasno, so vse leto prazne jasli/ Če so na kralje jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode./Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno.
V Trstu se je na današnji dan leta 1891 rodil glasbeni pedagog in skladatelj Adolf Groebming. Študiral je na konservatorijih v Trstu in Ljubljani. Bil je odličen zborovski dirigent. Urejal je reviji Tamburaš in Naši zbori. Groebmingovo Kraško pesmico je na reviji Primorska poje v Štandrežu leta 1998 zapel moški pevski zbor Ivan Kokošar Koritnica z dirigentom Marjanom Obidom
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov