Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Deseto januarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

10.01.2016

Rimsko-nemški cesar Karel IV. je na današnji dan leta 1356 sprejel državni zakon Zlato bulo - temeljno uredbo Svetega rimskega cesarstva, s katerim se je izognil papeški potrditvi volitev nemškega kralja in pravic volilnih knezov. Danes se spominjamo znamenitega ljubljanskega kongresa. Od 10. januarja do 22. maja 1821 so se v Ljubljani sestajali predstavniki Svete alianse. Podrobneje o tem zgodovinar Stane Granda: Na današnji dan leta 1916 se je na vzhodni fronti prve svetovne vojne začela kavkaška ofenziva ruske vojske. V bitki za Erzurum, ki je trajala do 16. februarja, so otomanske enote doživele hude izgube in se morale umakniti daleč na svoje ozemlje. V Doberdobu se je na današnji dan leta 1921 rodil slikar in ilustrator Vladimir Lakovič. Leta 1936 se mu je uspelo vpisati na kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole. O svojem mentorju je slikar France Godec povedal: Kasneje se je Vladimir Lakovič pridružil umetniškima skupinama Slovenski lik in Gruda. Leta 1942 se je pridružil partizanom. Nemci so ga leto zatem zajeli na Koroškem in zaprli v koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti in specializiral slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Proti koncu druge svetovne vojne so se najhujša posilstva zgodila tam, kjer so divjali najbolj krvavi spopadi, zlasti na območjih Šlezije in Vzhodne Prusije. Med vojno in takoj po njej se je število posilstev povečalo povsod, tudi na območjih, kjer bojevanja ni bilo, tudi v Britaniji in na Severnem Irskem. Na Dunaju so zdravniki poročali o 87 tisoč posiljenih ženskah, v Berlinu 110 tisoč, v vsej Nemčiji pa jih je bilo skoraj 2 milijona, kolikor je bilo tudi splavov, ob tem pa so Nemke rodile od 150 do 200 tisoč "tujih otrok". Malo vode prosinca da obil vinca. Prosinec često naznanja v vodi, da bo malo v sodi. Zaradi spleta zgodovinskih okoliščin se je narodna prebuja Beneških Slovencev začela kasneje, vendar so vseskozi ohranjali svojo narodnostno identiteto, zatiranju navkljub. Pomembne prireditve, ki so vzpodbujale glasbeno ustvarjalnost, so bili Senjami beneške pesmi. Sedmega je na današnji dan leta 1971 zabeležila Vesna Čehovin


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Deseto januarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

10.01.2016

Rimsko-nemški cesar Karel IV. je na današnji dan leta 1356 sprejel državni zakon Zlato bulo - temeljno uredbo Svetega rimskega cesarstva, s katerim se je izognil papeški potrditvi volitev nemškega kralja in pravic volilnih knezov. Danes se spominjamo znamenitega ljubljanskega kongresa. Od 10. januarja do 22. maja 1821 so se v Ljubljani sestajali predstavniki Svete alianse. Podrobneje o tem zgodovinar Stane Granda: Na današnji dan leta 1916 se je na vzhodni fronti prve svetovne vojne začela kavkaška ofenziva ruske vojske. V bitki za Erzurum, ki je trajala do 16. februarja, so otomanske enote doživele hude izgube in se morale umakniti daleč na svoje ozemlje. V Doberdobu se je na današnji dan leta 1921 rodil slikar in ilustrator Vladimir Lakovič. Leta 1936 se mu je uspelo vpisati na kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole. O svojem mentorju je slikar France Godec povedal: Kasneje se je Vladimir Lakovič pridružil umetniškima skupinama Slovenski lik in Gruda. Leta 1942 se je pridružil partizanom. Nemci so ga leto zatem zajeli na Koroškem in zaprli v koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti in specializiral slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Proti koncu druge svetovne vojne so se najhujša posilstva zgodila tam, kjer so divjali najbolj krvavi spopadi, zlasti na območjih Šlezije in Vzhodne Prusije. Med vojno in takoj po njej se je število posilstev povečalo povsod, tudi na območjih, kjer bojevanja ni bilo, tudi v Britaniji in na Severnem Irskem. Na Dunaju so zdravniki poročali o 87 tisoč posiljenih ženskah, v Berlinu 110 tisoč, v vsej Nemčiji pa jih je bilo skoraj 2 milijona, kolikor je bilo tudi splavov, ob tem pa so Nemke rodile od 150 do 200 tisoč "tujih otrok". Malo vode prosinca da obil vinca. Prosinec često naznanja v vodi, da bo malo v sodi. Zaradi spleta zgodovinskih okoliščin se je narodna prebuja Beneških Slovencev začela kasneje, vendar so vseskozi ohranjali svojo narodnostno identiteto, zatiranju navkljub. Pomembne prireditve, ki so vzpodbujale glasbeno ustvarjalnost, so bili Senjami beneške pesmi. Sedmega je na današnji dan leta 1971 zabeležila Vesna Čehovin


29.05.2024

Naših 75 let

V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.


29.05.2024

Naših 75 let

V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.


27.05.2024

Naših 75 let

Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.


27.05.2024

Naših 75 let

Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.


27.05.2024

Naših 75 let

V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.


25.05.2024

Naših 75 let

Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.


25.05.2024

Naših 75 let

Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.


24.05.2024

Naših 75 let

Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?


23.05.2024

Naših 75 let

Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.


22.05.2024

Naših 75 let

Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.


21.05.2024

Naših 75 let

Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.


20.05.2024

Naših 75 let

Kako so včasih preverjali slišnost Radia Koper na Primorskem?


20.05.2024

Naših 75 let

Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.


17.05.2024

Naših 75 let

Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.


16.05.2024

Naših 75 let

Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.


14.05.2024

Naših 75 let

Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.


14.05.2024

Naših 75 let

S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.


13.05.2024

Naših 75 let

V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.


12.05.2024

Naših 75 let

Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.


11.05.2024

Naših 75 let

Spomine na Naših 75 let z nami delita Tulio Furlanič in Igor Kuralt.


Stran 1 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov