Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnostni zgodovinar France Stele se je rodil na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku. Leta 1912 je na Dunaju uspešno ubranil disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem, zatem je postal član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Leta 1969 je prejel Herderjevo nagrado in o umetnostni zgodovini povedal:
Na današnji dan leta 1916 se je pri francoskem Verdunu začela ena najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne. Prva granata, ki so jo Nemci izstrelili iz Kruppovega 380-milimetrskega topa, je zadela mestno katedralo. Po deveturnem obstreljevanju mesta in obeh utrdb, tudi z granatami s strupenim plinom, je v pehotnem napadu sodelovalo 140.000 vojakov.
"Trst je danes zavetišče italijanskih in jugoslovanskih vojnih zločincev," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik: »Iz zahoda, iz Italije prihajajo vsak dna v Trst »novi Tržačani«. Eden izmed teh je tudi Mussolinijev prijatelj Michele Risolo, ravnatelj fašističnega dnevnika Popolo d`Italia. Restavracija Pepi Granzo je shajališče četnikov, ustašev in belogardistov. Bivši ustaški satnik Kržel je danes nadzornik avtomobilskega parka zavezniške policije. Njegov pomočnik je belogardist Kogoj."
Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar Lojze Krakar je leta 1956 postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu, kjer je doktoriral s tezo "Goethe pri Slovencih". Književnik Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču, leta 1985 pa je o svojih pesniških začetkih povedal:
V Cerovem je na današnji dan leta 1931 zaradi posledic mučenja v goriških zaporih umrl 14-letni Mirko Brezavšček, član tajne dijaške organizacije Črni bratje. France Bevk je tragično zgodbo opisal v knjigi, ki jo je ponatisnilo društvo Tigr s študijo Mire Cenčič. Ta je o Brezavščku povedala:
Kakor na Petrovo kane, tako ves mesec ostane./Petra stol mrazi, zima še dolgo trpi.
Francoski skladatelj Leo Delibes (izg. Delib), ki se je rodil na današnji dan leta 1891, se je v rani mladosti preživljal kot organist in korepetitor. Skladateljsko je raznolik, zaslovel je z baletom Coppelia. Valček iz omenjenega baleta bo zaigral orkester pariške opere pod taktirko Roberta Bencija
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Umetnostni zgodovinar France Stele se je rodil na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku. Leta 1912 je na Dunaju uspešno ubranil disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem, zatem je postal član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Leta 1969 je prejel Herderjevo nagrado in o umetnostni zgodovini povedal:
Na današnji dan leta 1916 se je pri francoskem Verdunu začela ena najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne. Prva granata, ki so jo Nemci izstrelili iz Kruppovega 380-milimetrskega topa, je zadela mestno katedralo. Po deveturnem obstreljevanju mesta in obeh utrdb, tudi z granatami s strupenim plinom, je v pehotnem napadu sodelovalo 140.000 vojakov.
"Trst je danes zavetišče italijanskih in jugoslovanskih vojnih zločincev," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik: »Iz zahoda, iz Italije prihajajo vsak dna v Trst »novi Tržačani«. Eden izmed teh je tudi Mussolinijev prijatelj Michele Risolo, ravnatelj fašističnega dnevnika Popolo d`Italia. Restavracija Pepi Granzo je shajališče četnikov, ustašev in belogardistov. Bivši ustaški satnik Kržel je danes nadzornik avtomobilskega parka zavezniške policije. Njegov pomočnik je belogardist Kogoj."
Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar Lojze Krakar je leta 1956 postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu, kjer je doktoriral s tezo "Goethe pri Slovencih". Književnik Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču, leta 1985 pa je o svojih pesniških začetkih povedal:
V Cerovem je na današnji dan leta 1931 zaradi posledic mučenja v goriških zaporih umrl 14-letni Mirko Brezavšček, član tajne dijaške organizacije Črni bratje. France Bevk je tragično zgodbo opisal v knjigi, ki jo je ponatisnilo društvo Tigr s študijo Mire Cenčič. Ta je o Brezavščku povedala:
Kakor na Petrovo kane, tako ves mesec ostane./Petra stol mrazi, zima še dolgo trpi.
Francoski skladatelj Leo Delibes (izg. Delib), ki se je rodil na današnji dan leta 1891, se je v rani mladosti preživljal kot organist in korepetitor. Skladateljsko je raznolik, zaslovel je z baletom Coppelia. Valček iz omenjenega baleta bo zaigral orkester pariške opere pod taktirko Roberta Bencija
Na današnji dan leta 1350 se je v Moskvi rodil Dmitry Ivanovič Donskoy. V zgodovino se je zapisal z bitkami proti mongolskim zavojevalcem. Vzdevek Donski si je prislužil z veliko zmago nad Tatari v bitki pri Kulikovu. Graditi je dal Kremelj. Prvi Oktoberfest se je zgodil na današnji dan leta 1810, ko je kralj pozval Münhenčane, naj nazdravijo mladoporočencema: kronskemu princu Ludwigu Bavarskemu in princesi Theresi von Sachsen-Hildburghausen. "Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: O postopanju Italijanov v zasedenih avstrijskih obmejnih krajih priča izpoved nekega kmeta, ki se mu je posrečilo uiti iz njegovega domačega kraja Kozane v Brdih skozi italijanske črte in priti v Ljubljano. Kot povod za svoj beg je označil grožnjo, da se vse prebivalstvo odvede v notranjost Italije: kam, se ne ve, " je poročala tržaška Edinost na današnji dan leta 1915. Danes voščimo tudi Nelidi Silič - Nemec, umetnostni zgodovinarki. Po gimnaziji v Novi Gorici in študiju umetnostne zgodovine je v Ljubljani diplomirala leta 1978 z nalogo o povojnih javnih spomenikih na Primorskem in se kot kustosinja zaposlila v Goriškem muzeju. Svoj odnos do soproga, danes pokojnega kiparja Negovana Nemca, je v pogovoru z Natašo Benčič takole opredelila: Razdŕto je gručasto naselje na prevalu med Nanosem na severu in Golim vrhom na jugu. Ime Razdŕto se je razvilo iz slovanske besede 'orzdirto pole' v pomenu 'izkrčeno polje', kar vsebuje trpni deležnik slovanskega glagola 'orz-derti' v pomenu raztrgati, izkrčiti, iztrebiti gozd. Druga možnost je domneva, da je Razdŕto poimenovano po rimskih ruševinah, razdrtinah ob nekdanji rimski cesti. Fašisti so Razdŕto preimenovali v Prev`al. V Modeni se je na današnji dan leta 1935 rodil tenorist Luciano Pavarotti. Debitiral je z vlogo Rudolfa v Pucinijevi operi La Boheme. Svetovno slavo so mu prinesli koncerti na prostem, prvič v londonskem Hyde parku, kjer ga je poslušalo kar 150 tisoč ljudi. Vrhunec je prav gotovo pomenil koncert treh tenoristov s Joséjem Carrerasom in Plácidom Domingom pod Eiffelovim stolpom v Parizu. O preponi je leta 2007 povedal: Prisluhnimo Pavarattijevi izvedbi popularne pesmi O sole mio
V Ljubljani je na današnji dan leta 1575 izšel Dalmatinov prevod Jezusa Siraha, knjige iz stare zaveze svetega pisma. Knjigotržec Janez Mandelc je s to knjigo postal prvi slovenski tiskar. Na današnji dan leta 1785 se je v Postojni rodil Luka Čeč, odkritelj tamkajšnje svetovno znane jame. "Tu je nov svet, tu je paradiž," je 14. aprila 1818 zaklical tedaj 32- letni kočar Čeč. K svetovnemu slovesu Postojnske jame je 14 let kasneje Luka Čeč prispeval še z najdbo prvega znanega jamskega hrošča v svetu. Podrobneje o Luki Čeču kustosinja notranjskega muzeja, Alenka Čuk: Z italijanskim vstopom v vojno so bili na soško bojišče poslani tudi slovenski pešpolki. Kranjski Janezi, pripadniki 17. pehotnega polka, so na soško fronto prišli oktobra 1915 in so sodelovali v 4. soški bitki v Podgori in na Oslavju. Druga oktobrska nedelja je na Tržaškem v znamenju regate Barkovljanke. Prvo slovensko slavje sega v leto 1994, ko je na Fanaticu zmagal Dušan Puh, Mitja Kosmina, ki mu je zatem uspelo trikratno slavje, pa je bil z Gaio drugi. Prisluhnimo njunima izjavama: V Izoli je na današnji dan leta 1985 umrl pisatelj in dramatik Vasja Ocvirk. Zaradi vojne je prekinil študij in partizanstvu namenil trilogijo romanov. Večino Ocvirkovih dramskih del so uprozorili v koprskem Gledališču Slovenskega Primorja. Prisluhnimo odlomku Ocvirkovega nastopa na literarnem večeru založbe Lipa na koprski gimnaziji leta 1958: Rakítovec je odmaknjeno obmejno gručasto naselje v južnem delu podgorskega krasa. Ime je izpeljano iz rakíte, vrste vrbe Sails aurita. Fašisti so Rakítovec preimenovali v Acquaviva dei Vena. V Splitu se je na današnji dan leta 1895 rodil skladatelj Jakov Gotovac. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na Dunaju. Leta 1922 je v Šibeniku ustanovil in vodil simfonični orkester. Svoj opus je gradil na folklornih elementih. Od petih oper je najbolj znana Ero z onega sveta, zato prisluhnimo odlomku posnetka zbora in orkestra RTV Beograd
V Pazinu je na današnji dan leta 1910 umrl istrski narodni buditelj Fran Bukovec. Po bogoslovju v Ljubljani in Gorici je služboval v Istri, in sicer v Cerju pri Labinu, v Žminju in v Trvižu pri Pazinu, kjer je dal zgraditi novo cerkev. Strahote prve svetovne vojne je občutilo tudi slovensko prebivalstvo; moške med 18. in 50. letom starosti so mobilizirali, po maju 1915 pa se je iz neposrednega bojnega zaledja soškega bojišča zgrnilo okoli 80 tisoč slovenskih primorskih beguncev. V drugo smer, v kraljevino Italijo, je bilo pregnanih okoli 12 tisoč slovenskih pregnancev. Današnji dan leta 1920 je bil črni dan za uresničitev programa Zedinjene Slovenije. Na plebiscitu o usodi Koroške se je namreč 22 tisoč 25 prebivalcev oziroma 59 odstotkov volivcev odločilo, da raje ostanejo v Avstriji. Prisluhnimo odlomku razprave ob 90-i obletnici koroškega plebiscita na Dragi, in sicer doktorjem Zdravku Inzku, Karlu Hrenu in Janku Zerzerju. "Vse za svobodo Slovenskega Primorja in Trsta," tako je sredin Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Ljubljane, kjer je na tamkajšnjem volilnem zborovanju govoril tudi France Bevk, predsednik Primorskega narodnoosvobodilnega odbora. V sedemdesetem letu je na današnji dan leta 1985 umrl filmski igralec in režiser, scenograf, novinar in romanopisec Orson Welles. Newyorški radio je leta 1938 predvajal radijsko igro Vojna svetov, prisluhnimo arhivskemu odlomku: V zgodovino filma se je Orson Welles leta 1941 zapisal že s prvim filmom Državljen Kane. Rábelj, italijansko Cave del Predil, je vasica v trbiški občini, ki se je razvila ob rudniku svinca in cinka. Izpeljava iz nemškega osebnega imena in priimka Rabel, iz česar na primer izhaja Rabelčja vas, se zdi mogoča. Mnogo manj verjetno bi bilo neposredno povezovanje s slovensko besedo rábelj, krvnik. Spominjamo se tudi 80-e obletnice premiere znamenite opere Georga Gershwina "Porgy & Bess" na Broadwayju na današnji dan leta leta 1935. Ella Fitzgerald in Louis Armstrong bosta ob spremljavi orkestra Russella Garcie zapela in zaigrala znameniti Summertime
V Štanjelu se je na današnji dan leta 1755 rodil nabožni pisatelj Jožef Anton Jakomini. Po doktoratu iz teologije v Rimu je polnih 50 let služboval v Novi cerkvi in ustanovil nedeljsko šolo, ki jo je kasneje razvijal Anton Martin Slomšek. Slovenski Štajerci 26. strelskega polka so se bojevali za Vrh, posebno pa so se izkazali v jesenskih bojih leta 1915 na Doberdobu. Na balkanski fronti pa so čete centralnih sil vkorakale v Beograd. Ameriški predsednik Harry Truman je že na zavezniški konferenci v Potsdamu sovjetskemu voditelju Josifu Visarionoviču Stalinu 24. julija omenil posest novega orožja z nenavadno uničujočo močjo, na današnji dan pa je razglasil, da ne bodo skrivnosti atomske bombe razkrili ne Britancem ne Kanadčanom. Abrahama danes slavi v Kopru rojena režiserka Katja Pegan. Po diplomski predstavi je režirala v novogoriškem gledališču. Kot dramaturginja je poskrbela za vsebino prvega Primorskega poletnega festivala. Pionirsko je utemeljila koprsko gledališče, 15-o sezono je tako predstavila: Katja Pegan se je uveljavila tudi s svežimi režijskimi prijemi državnih proslav. V 84-em letu je v Ljubljani na današnji dan leta 2000 umrl Drago Ulaga. Po končanem učiteljišču je študiral v Belinu na Visoki šoli za telesne vaje. Po osvoboditvi je predaval na visoki šoli za telesno kulturo. Kot prvi radijski reporter je poročal s tekme smučarskih skokov v Planici leta 1934, česar se je pred upokojitvijo tako spominjal: Púče so gručasta vas v jugozahodnem delu Šavrinskega gričevja. Občno ime puč pomeni izvir. Beseda izhaja iz latinskega puteus v pomenu vodnjak. V Parizu se je na današnji dan leta 1835 rodil skladatelj Camille Saint-Saens. Izkazal se je že kot kot mlad orglar, s 16-imi leti je napisal prvo simfonijo, sledila je kariera vrhunskega glasbenika. Prisluhnimo skladbi Labod iz Živalskega karnevala. Na piranskih glasbenih večerih leta 1977 sta jo zaigrala harfistka Ruda Ravnik in violinist Mile Kosi
V Damasku je na današnji dan leta 705 umrl kalif Abd al Malik. V Jeruzalemu je dal postaviti Kupolo na skali, ki je postala osrednje islamsko svetišče. Uveljavil je arabščino kot uradni jezik in in poenotil denar. "Naše in nemške čete na več mestih prodrle čez Drino, Savo in Donavo. Letalski napad na Niš. Na italijanskem bojišču topovski boji. Napad pri Petovljah odbit. Francoski napadi v Šampaniji odbiti ob velikanskih izgubah," tako je na današnji dan leta 1915 tržaška Edinost strnila poročila s front prve svetovne vojne. »Kakšni so razlogi, da bi odstranili Jugoslavijo od soudeležbe pri pripravljanju mirovnih pogodb z Italijo ter z nemškimi in italijanskimi sateliti, ko pa vsi vemo, da je Jugoslavija napravila več kot druge dežele za poraz hitlerjevske Nemčije in fašistične Italije, « se je v nedeljski izdaji na današnji dan leta 1945 spraševal Primorski dnevnik. Danes voščimo igralki Lidiji Kozlovič Pressburer. Po osnovni šoli v rodnem Momjanu je gimnazijo obiskovala v Piranu, nato pa odšla v Ljubljano, kjer je končala Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Od leta 1965 je članica Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, nastopala je v številnih filmih ter na slovenski in italijanski televiziji. Leta 1982 je prejela Prešernovo nagrado, pred mikrofon jo je takrat povabila Neva Lukeš: Prváčina je razloženo naselje z gručastim jedrom v Spodnji Vipavski dolini. Krajevno ime je izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v tamkajšnjem vodnem imenu Prvač. Prebivalstveno ime Prváčkovec ni tvorjeno iz krajevnega imena, temveč iz patronimika Pribačkyky. Kraj je torej poimenovan po očetu z imenom Pribač, prebivalstveno pa tvorjeno iz imena njegovega potomca Pribaček. V Bad Köstritu se je na današnji dan leta 1585 rodil skladatelj in organist Heinrich Schutz, znan tudi kot Henricus Sagittarius. V Marburgu je študiral pravo, vendar se je odločil za študij glasbe v Benetkah pri Claudiu Monteverdiju. Bogat in raznolik opus je posvetil sakralni glasbi. Mešani pevski zbor France Prešeren iz Celja z dirigentom Edvardom Gorsičem je posnel Schützevo Pomladno pesem
V Piščancih nad Rojanom se je na današnji dan leta 1865 rodil carinski izvedenec Just Piščanc. Po gimnaziji v Trstu je postal carinski pripravnik, kasneje je bil v Gorici kontrolor. Ob prevratu je kot vodja glavnega carinskega urada v Ljubljani vpeljal slovensko uradovanje in v kraljevini SHS organiziral carinsko službo in finančno stražo. Kasneje je bil v Beogradu glavni revizor generalne direkcije carin. Na današnji dan leta 1915 se je začel napad avstrijskih in nemških ter bolgarskih čet na Srbijo. Pripomniti velja, da je Bolgarija šele 14. oktobra napovedala vojno Srbiji. V Trstu so na današnji dan leta 1945 ustanovili Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki povezuje ljubiteljsko kulturno dejavnost v Italiji, leta 2007 je zvezo vodil pesnik Ace Mermolja, ko je tako ocenil mednarodno sodelovanje/ Na današnji dan leta 1950 so kitajske čete zasedle Tibet, leto kasneje je postal kitajska provinca. Sledilo je več uporov, ki jih je kitajska vojska zadušila. Leta 1959 je 70 tisoč Tibetancev skupaj s 14. dalajlamo zbežalo v Indijo. Odtlej dalajlama nadaljuje nenasilni boj za pravice Tibeta, leta 1989 je prejel Nobelovo nagrado za mir, leta 2010 je v Mariboru predaval o etiki, prisluhnimo odlomku: Med Kontovelom in Prôsekom je že v prvem stoletju pred našim štetjem vodila rimska cesta, ki je povezovala Oglej s Trstom. Zato ima vas v tržaški občini dolgo in pestro zgodovino, povezano z vinogradništvom. Iz tržaških bregov izvira tudi svetovno znano vino prosekar. Občnoimenski pomen narečne besede prosek je preseka, to je del gozda s posekanim drevjem v ozkem pasu. Prôsek so fašisti leta 1923 preimenovali v Prosecco. V Newarku, v ameriški zvezni državi New Jersey, se je na današnji dan leta 1940 rodil jazz organist in pianist Khalid Yasin, bolj znan kot Larry Young. Zaslovel je s pionirsko uporabo orgel Hammond. Rockerskemu občinstvu je postal znan po sodelovanju pri posthumni izdaji plošče Jimmyja Hendrixa, Nine to the Universe. Prisluhnimo skladbi Larryja Younga, Monk's Dream
Leta 105 pred našim štetjem so nomadski Cimbri, Tevtoni in Ambroni v bitki pri Arausiu, v današnji Provansi, premagali vojsko rimskega generala Gnaeusa Malliusa Maximusa. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1910 rodil elektrotehnik Franc Avčin. O svoji znanstveni usmeritvi je povedal: Franc Avčin je patentiral izum magnetnega jedra s spremenljivo zračno režo. Leta 1969 je dal pobudo za organizirano varovanje okolje. "Naši bratje na bojiščih žrtvujejo življenje in kri za domovino. Kdor je ostal doma, je pri svoji časti obvezan zagotoviti državi sredstva za boj," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 poudarila poziv o sprejemanju prijav na tretje vojno posojilo. Pri Svetem Lenartu se je na današnji dan leta 1940 rodil duhovnik in publicist Marino Qualizza. Z Božom Zuanello sta izdala odmevno knjigo Mračna leta Benečije, pričevanja o metodah zatiranja tamkajšnjih Slovencev, na predstavitvi v Kopru je leta 2002 povedal: V Grmeku se je na današnji dan leta 1945 rodil publicist Aldo Klodič. Zaslužen je tudi za Senjam beneške pjesmi. Ko je leta 1998 kulturno društvo Rečan, ki ga je vodil Klodič, izdalo knjigo Hostne v Benečiji, je tako opisal pobude zanjo: »Izvestja o vzrokih neuspeha londonskega zasedanja,« tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Moskve: «Berlinski trojni sporazum pravi, da bo Francija udeležena pri pripravljanju mirovne pogodbe z Italijo. Če bodo ameriški in britanski predstavniki to preprečevali, kot so v Londonu, bo to omajalo temelje sodelovanja med tremi velesilami.« Préšnica je gručasto naselje v severnem delu Podgorskega krasa. Srednjeveški zapisi Presnečica in Prešničan kažejo, da je morda izpeljano iz občnega imena 'présnec', ki je rastlina navadna trdoleska. Fašisti so jo preimenovali v Bresanzo del Taiano. V Ljubljani je na današnji dan leta 1995 umrl prevajalec in libretist Smiljan Samec, rojen v Trstu 11. oktobra leta 1912. V knjigi Operni spevi je objavil prevode libretov več kot 300 oper. Prisluhnimo odlomku Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha. Orkester ljubljanske opere je pod taktirko Boga Leskovica na snemanju spremljal sopranistko Vando Gerlovič in mezzosopranistko Boženo Glavak
Po 632 letih od začetka gradnje so v Koelnu na današnji dan leta 1880 slovesno proslavili zaključek gradnje mestne stolnice. Ob navzočnosti cesarja Viljema I. so v slavnostnem sprevodu prikazali zgodovino gradnje, ki za nemške domoljube pomeni simbol narodne enotnosti. Britanske in francoske čete so se z območja Darnal na današnji dan leta 1915, grški nevtralnosti navkljub, izkrcale v Solunu. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1935 rodil etnokoreolog Mirko Ramovš. Po diplomi iz slavistike je vodil Inštitut za slovensko narodopisje. Proučeval je ljudske plese. Za oddajo Smilje Baranja, Gremo plesat, je pripravil niz predavanj z naslovom Podobe slovenskega ljudskega plesa. O plesu danes je povedal: V Gorici se je na današnji dan leta 1945 rodil nogometaš in trener Edi Reja. Že kot 16-letni fant se je iz Gorice preselil v ferraski Spal, kjer je igral s Fabiem Capellom, s katerim sta leta 1965 osvojila italijansko nogometno prvenstvo, o tem je leta 2004 povedal: Na današnji dan leta 1954 so v Londonu predstavniki Italije, Jugoslavije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike potrdili razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja: italijanska civilna uprava se je razširila na cono A, od koder so se umaknile angleške in ameriške čete, cona B pa je bila dodeljena Jugoslaviji oziroma Sloveniji. Jože Koren, urednik tržaškega Primorskega dnevnika, o napetih razmerah v Trstu pred podpisom memoranduma: Prestránek je večje naselje na prehodu s Srednje Pivke na Spodnjo Pivko. Ime kraja je verjetno nastalo Pre(d)stranek, kar je tvorjeno iz predložne zveze pre(d)stran, pri čemer strán pomeni gorsko pobočje, točneje, vsa vidna gorska brežina od vrha do doline. Fašisti so leta 1923 Prestránek preimenovali v Prestrane. V Cerknici se je na današnji dan leta 1840 rodil skladatelj Fran Gerbič. Slogovno je bil romantik. Prisluhnimo Gondoljerjevi pesmi Frana Gerbiča, ki jo je na mariborski reviji Naša pesem leta 1999 zapel ženski pevski zbor tržaške Glasbene matice. Dirigirala je Tamara Stanese
Na današnji dan leta 1565 je v Tuebingenu umrl Peter Pavel Vergerij mlajši, koprski škof, pravnik, verski reformator in sodelavec Primoža Trubarja. Zgodovinarka Francka Premk je tako opisala dognanja o njunem sodelovanju: V Žabčah pri Tolminu se je na današnji dan leta 1905 rodila ljudska pesnica Terezina Skočir. Končala je obrtno šiviljsko šolo in prvič recitirala na partizanskem mitingu v Čadrgu. V našem arhivu hranimo avtoričino recitacijo iz leta 1975: "Široko zasnovan italijanski napad na Doberdobsko planoto, Rusi so se umaknili z desnega brega Kormina, Na Francoskem Angleži in Francozi obnavljajo napade na nemško fronto, a brez vsakega uspeha," tako je tržaška Edinost na današnji dan naslovila poročila s front prve svetovne vojne. Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal, da je, po še nepopolnih podatkih, vojna škoda, ki jo je okupator povzročil v Slovenskem Primorju, brez podatkov o industriji, sledeča: mrtvih - 10. 803, pogrešanih - 11.802, popolnoma nesposobnih za delo - 1.951, delno nesposobnih - 7.030, zaprtih in interniranih ali nasilno mobiliziranih pa je bilo 61.320 oseb. Na današnji dan leta 1975 se je rodil jadralec in študent Vasilij Žbogar. Po zgledu očeta in trenerja Slavka se je posvetil jadranju v izolski Burji in vrhunec kariere dosegel na olimpijskih igrah v Atenah s prvo kolajno. V Pekingu je bil na laserju srebrn, pravkar pospešeno trenira v razredu finn za tretjo jadralsko kolajno v Riu de Janeiru. Prém je gručasta središčna vas v severovzhodnem delu Brkinov, ki stoji na izpostavljenem slemenu nad okljukom reke Reke. Morda je ime kraja nastalo iz besede 'pr˘ejimi' v pomenu sprejem, iz tvorbe 'pr˘e-jeti', slovanske 'per-jeti', "sprejeti", iz katere je mogoče izvesti tudi češko krajevno ime Pím in Príjemky. Če je domneva pravilna, je "pr˘ejimi " prvotno označevalo nekaj podobnega kot kasneje fevd, torej ozemlje, ki ga nižji zemljiški gospod prejme v uporabo od višjega. Fašisti so leta 1923 Prém preimenovali v Primano. Spominjamo se tudi Janis Joplin, utelešenje beatniškega gesla "živi hitro, ljubi močno, umri mlad". Zaradi prevelikega odmerka heroina je na današnji dan leta 1970 umrla. Našli so jo v holllywoodskem motelu Motorway. Legendi hippy generacije prisluhnimo v pesmi Cry baby
V Šempasu se je na današnji dan leta 1840 rodil botanik Franc Krašan. Po študiju naravoslovja na Dunaju je poučeval na gimnazijah v Linzu, Gorici, Kranju in Gradcu, kjer je vodil botanični odsek naravoslovnega društva za Štajersko. Ves čas je dopisoval v avstrijske in francoske strokovne revije in se posvečal raziskovanju rastlinstva. V načrtovanju tretje soške bitke se je italijanski vrhovni poveljnik, maršal Luigi Cadorna posvetoval s francoskim maršalom Josephom Jacquesom Joffrejem. Načrt je predvideval napad z mostišča pri Plavah, napad na Vrh ter glavni udar na goriško mostišče, ki bi mu sledilo zavzetje Gorice. Bitko je napovedala 72-urna topniška priprava med Plavami in morjem. V tej ofenzivi so Italijani uporabili tudi letalstvo. Kot zanimivost dodajmo, da je Nemčija šele na današnji dan leta 2010 odplačala zadnji obrok vojnega dolga iz prve svetovne vojne. Italijanska vojska je na današnji dan leta 1935 napadla Abesinijo, ki je bila tedaj ena redkih samostojnih afriških držav. Društvo narodov je napad obsodilo in sprejelo gospodarske ukrepe, ki pa jih niso izvajali. O sodelovanju slovenskih vojakov v tej vojni podrobneje zgodovinar Gorazd Bajc: Sredin Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 uvodno pozornost namenil resoluciji glavnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije, ki je zadnji septembrski dan razpravljala o vprašanju državne pripadnosti Julijske krajine Jugoslaviji. V Čedadu je na današnji dan leta 1950 začelo izhajati glasilo beneških Slovencev Matajur, ki še danes izhaja, številnim težavam navkljub, eno iz niza je leta 2013 opisala tedanja urednica Jole Namor: Razloženo naselje Predméja sestavljajo zaselki Bizjaška vas, Polanci, Na hribu, V Bajti, Pri Baskih in Predmeja. Ime kraja je abstrahirano iz predložne zveze 'pred mejo', pri čemer ni jasno, ali je z občnim imenom 'meja' mišljena nekdanja deželna meja med Kranjsko in Goriško ali na Vipavskem izpričani narečni pomen besede meja - gozd. Kraj je, gledano z Vipavske doline, tik ob nekdanji deželni meji in tik pred Trnovskim gozdom. Po 41-ih letih ločitve sta se na današnji dan leta 1990 združili Nemška demokratična republika in Zvezna republika Nemčija. 25-e obletnice padca berlinskega zidu se spominjamo z znamenito rock uspešnico ANOTHER BRICK IN THE WALL
2. oktobra 1785 je bil razpuščen Kostanjeviški samostan, saj je avstrijski cesar Jožef drugi izdal zakon o razpustitvi samostanov. Njegova izredno bogata knjižnica je bila leta 1790 prodana na dražbi po izredno nizki ceni. "Posojilo entente v Ameriki," tako je na današnji dan leta 1015 pisala tržaška Edinost : "Morgan &Company naznanjajo, da bo izdano angleško-francosko posojilo v akcijah po 100 dolarjev. Obligacije je izplačati v New Yorku v ameriškem denarju." Na današnji dan leta 1945 se je v Obrovu rodila političarka Magdalena Tovornik. Po osnovni šoli v Izoli in gimnaziji v Kopru je v Ljubljani študirala kemijo in se zaposlila v Delamarisu. Po poroki se je preselila v Maribor, kjer so jo leta 1990 izvolili za županjo. V peti Drnovškovi vladi je bila državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve, zadolžena za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob sprejemu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je povedala: Na današnji dan leta 1945 se je v Idrijskih Krnicah rodil podjetnik Edvard Svetlik. Po diplomi iz ekonomije se je izpopolnjeval v Loussani in se zatem zaposlil v cerkljanski Eti. Podvig mu je uspel v spodnjeidrijskem obratu Iskre, iz katerega je razvil močno Rotomatiko. Ob 60. obletnici je o korporaciji Hydra povedal: Provizorična koroška deželna vlada je na današnji dan leta 1945 soglasno sprejela odlok o ureditvi šolstva, ki je pravna podlaga za obvezno dvojezično šolstvo. Práde so bile nekoč kmečki zaselek na severnih obronkih Šavrinskega gričevja. Ime kraja se je najbrž razvilo iz severnoitalijanske besede 'pradop' ali furlanske 'prâd' kot travnik, to pa se je razvilo iz latinske besede pratum. V Lake Cityju v ameriški zvezni državi Florida se je na današnji dan leta 1915 rodil violinist Robert Russell "Chubby" Wise. Zapisal se je ljudski glasbi, v Ameriki imenovani 'bluegrass' oz. violinski 'fiddle' glasbi. Prisluhnimo pesmi Lee Highway Blues , ki jo je posnel na festivalu The Tennessee Mountain Bluegrass
Tekstilna industrija na Slovenskem se je pri svojem nastanku naslonila deloma na domače surovinske vire, obrtno tradicijo, še bolj pa na razpoložljive energetske vire in poceni delovno silo. Središče je bilo v Kranju. Poleg Trsta je bila pomembna tudi Podgora onkraj Soče pri Gorici, bombažno tovarno pa so zgradili tudi v Ajdovščini. Na Goriškem je bila pomembna panoga svilarstvo. Leta 1890 so odvijalnice kokonov na Primorskem zaposlovale 2 tisoč 100 oseb. Žal je še pred koncem stoletja prišlo do krize, tako da so propadle tudi predilnice svile. "Boji na Tolminski fronti se nadaljujejo, V Galiciji, ob Ikvi in Putilovki položaj neizpremenjen, Novi uspehi Nemcev pred Dvinskom, Zavezniki nadaljevali včeraj samo v Šampaniji predorne poizkuse, Protinapadi Nemcev severno Loosa," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne V Zgornjem Prebukovju pod Pohorjem se je na današnji dan leta 1940 rodil učitelj in filmar Koni Steinbacher. Po končani Pedagoški akademiji v Ljubljani se je zaposlil v izolski osnovni šoli, kjer je organiziral filmski krožek Zarja. Leta 1968 je v Kopru ustanovil Filmsko gledališče, leto kasneje pa še filmsko delavnico, kjer so nastali prvi slovenski animirani filmi, katerih je povedal: Povír je večje gručasto naselje na Krasu, ki leži med železniško progo in cesto Sežana-Divača. Občnoimenski pomen slovenske besede povír je sicer trs. Beseda je izposojenka iz beneško-italijanske besede 'pavera'. Možen izvor imena je tudi v osnovi neko pozabljeno občno ime s korenom kot vír, s katerim so morda označevali zemeljske špranje pri Križmanu in Karižu, skozi katere v daljšem deževju močno piha, ker se podzemne jame polnijo z vodo. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Pov`erio. V kraju Walton-on-Thames se je na današnji dan leta 1935 rodila igralka in pevka, režiserka in pisateljica Julie Andrews. Že kot deklica je nastopala, šele leta 1954 pa je zaslovela na Broadwaju v musicalu The boy friend. Za glasbeni film Mary Poppins je prejela Oskarja za najboljšo vlogo, slavo je utrdila čez leto dni s filmom Moje pesmi, moje sanje. Prisluhnimo uspešnici A Spoonful Of Sugar:
Lenart Pachernecker, ki je bil rojen v prvi polovici 16. stoletja nekje na Koroškem, umrl je 30. septembra 1580 v Kostanjevici na Krki, je avtor prve slovenske katoliške knjige. Živel je v vetrinjskem cistercijanskem samostanu, od leta 1579 pa je bil kostanjeviški opat. Za Pacherneckerjevo knjigo so izvedeli šele leta 1883, ko so našli Trubarjev katekizem, doslej pa še ni najden noben njen izvod. Danes se spominjamo tragične usode družine na današnji dan leta 1885 rojene Birigite Bizjak s Predmeje. Ko je v začetku leta 1943 sin Stanislav odšel v partizane, je 5. četa pehotnega polka Veneto po zverinskem mučenju so pobili vse prisotne. Pisatelj Danilo Lokar je tragični dogodek opisal v noveli Za frontami, v zbirki Sodni dan na vasi, Tone Partljič pa v drami Rdeče in sinje med drevjem. Tone Kralj je tragedijo upodobil na platnu z naslovom Angelska gora, ki jo hrani Goriški muzej V vzhodni Galiciji in ob Ikvi položaj neizpremenjen Napredovanje naših čet v Voliniji Napadi Italijanov na Mrzli vrh in pri Doljah odbiti Nemski pred Dvinskom napredujejo Srditi boji na zapadnem bojišču se nadaljujejo, ne da bi izvojevali zavezniki kake nove uspehe. Tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. Primorska za Jugoslavijo, tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik Primoža Beblerja: »Ko se je vrnil grof Sforza iz Rapalla v Rim se je v poročilu parlamentu o rapalski pogodbi z Jugoslavijo pohvalil, da je za Italijo dosegel meje »kakršnih niti Julij Cezar ni imel». Zato je po dolgoletnem boju v teh dneh Primorska spregovorila z jasnim glasom, da želi svobodo, da želi priključitev k novi demokratični Jugoslaviji.« Pôtok je v jedru gručasta vas v severnem delu Šavrinskega gričevja. Občnoimenski pomen besede pôtok je v strugi tekoča voda manjše globine in širine, večja od jarka in manjša od reke. V bližini kalifornijske Chalome se je na današnji dan leta 1955 v prometni nesreči smrtno ponesrečil igralec James Dean, simbol ameriškega mladostnega upornika. Kariero je začel kot gledališki igralec. Posnel je le 7 filmov, z dvema, Vzhodno od raja in Upornik brez razloga, pa se je zapisal v zgodovino množične kulture. Drago Mislej Mef je z Narodnoosvobodilnim bandom posnel pesem o Jamesu Dean in o njej povedal:
Po silovitih turških napadih, ki so v drugi polovici 15. stoletja močno prizadeli slovenske dežele, se je oglejska patriarhija odločila preprečevati popuščanje moralne drže cerkvenega stanu. Patriarhov kancler Paolo Santoni se je na današnji dan leta 1485 v ta namen odpravil na vizitacijo Koroške in Ziljske doline. V Doberdobu je na današnji dan leta 1880, star komaj 42 let, umrl jezikoslovec in učitelj Ivan Rejec. Po študiju bogoslovja v Gorici je najprej delal kot kaplan in učitelj v Števerjanu in Devinu. Izboljšal in raziširil je knjigo Laški, Nemški in Slovenski pogovori. "Rusi so se iz volinijskega trdnjavskega ozemlja umaknili za Putilovko Novi uspehi Nemcev pred Dvinskom, pri Smorgonu Na italijanski fronti položaj neizpremenjen," tako je tržaška Edinost naslovila poročila s frot prve svetovne na današnji dan leta 1915. »Jugoslavija ima nujno pravico do mesta Trsta, ker leži to mesto na jugoslovanskem narodnostnem ozemlju, samo pa je narodnostno mešano. Največjega moralnega pomena je tudi dejstvo, da je tržaško prebivalstvo že tolikokrat izrazilo svojo željo, da se Trst priključi Jugoslaviji.« tako je na današnji dan leta 1945 na prvi strani pisal Primorski dnevnik. V Portorožu je na današnji dan leta 1985 umrl publicist in politik Vlado Kozak. Bil je viden predvojni komunist, v partizanih član agitpropa, po osvoboditvi urednik Kmečkega glasa, Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca, kasneje še vodja vladnega tiskovnega urada. Postójna je mestno naselje in pokrajinsko središče. Mesto leži na stiku apnenca in fliša. Pravi izvor krajevnega imena je po Marku Snoju mogoče iskati v imenu Postojina vas, kar je tvorjeno iz slovanskega osebnega imena Postoja. Postójna je torej prvotno pomenila Postojevo vas. Zimzelena uspešnica skupine The Beatles, Yesterday, je na vrh ameriške lestvice najbolj poslušanih popevk prodrla na današnji dan leta 1965 in tam ostala rekordnih 11 tednov. Televizijski postaji BBC in MTV ter revija Rolling Stone Magazine sta jo leta 1999 razglasili za pesem stoletja, posnetih je več kot 3 tisoč. V našem arhivu hranimo tudi ploščo nekdanjega prvaka italijanske canzone Claudia Ville iz leta 1971
Grško perzijske vojne so trajala med letoma 500 in 488 pred našim štetjem. Na današnji dan leta 480 pred našim štetjem pa je perzijsko ladjevje v bitki pri Salamini doživelo hud poraz. Grki so se vrnili v Atene in obnovili požgano mesto. V Klien-Luckow, v nemški deželi Brandenburg se je na današnji dan leta 1905 rodil boksar in filantrop Max Schmeling. Leta 1930 je po diskvalifikaciji Jacka Sharkeya kot prvi Evropejec v zgodovini boksa postal absolutni svetovni prvak. Čez 6 let mu je uspelo premagati dotlej nepremagljivega črnopoltega JoeLouisa v New Yorku, vendar se je že leta 1938 se je na Yankee stadionu zgodil preobrat. Tedanji reporet je bil kar nekdanji boksarski prvak Jack Dempsey: V bitki pri Kut-el-Amaru so britanske enote na današnji dan leta 1915 premagale turško vojsko, ki se je morala začeti umikati iz Mezopatamije. V Ljubljani je na današnji dan leta1980 umrl pisatelj Ciril Kosmač. Napisal je scenarij za prvi slovenski umetniški film Na svoji zemlji, v kartuziji Pleterje Balado o trobenti in oblaku, zaslovel pa je s Tantadrujem. V arhivu hranimo posnetek Kosmačevega literarnega večera na koprski gimnaziji iz leta 1968, ko jim je takole pripoovedoval svojo novelo Moj gaj: Portoróž je turistično mestno naselje, ki je bilo že v 13. stoletju zdraviliški kraj. Ime je prevzeto iz italijanskega starega ime Porto di rose, kar dobesedno pomeni pristanišče vrtnic. Vendar je to ime drugotno in temelji na nekdanjem Santa Maria delle Rose, ki je prvotno ime cerkve v Portorožu, posvečene sveti Mariji Rožnovenski. Spominjamo se duhovnika in skladatelja Stanka Premrla, glasbenega očeta naše himne, ki se je rodil na današnji dan leta 1880 v Šentvidu, današnjem Podnanosu. Napisal je veliko cerkvenih skladb, med posvetnimi pa tudi več simfoničnih del in zborovskih skladb. Ob 30-ti obletnici Premrlove smrti je o njegovem glasbenem opusu govoril Ivo Jelerčič: Prisluhnimo Premrlovi pesmi Slovenska govorica. Na reviji Primorska poje jo je leta 1997 zapel mešani pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa pod vodstvom dirigentke Loredane Sajovic
Na progi med Darlingtonom in Stocktonom na Angleškem je na današnji dan leta 1825 začel voziti prvi vlak na svetu. Vlekla ga je lokomotiva, ki jo je vozil izumitelj George Stephenson. Grški ministrski predsednik Elephterios Venizelos je na današnji dan leta 1915 dobil soglasje kralja Constantina za prihod antantnih sil v Solun, ki bi pomagale zdesetkani srbski vojski. Zaradi epidemije pegastega tifusa je spomladi obolelo 50 tisoč vojakov. Antatnta je Srbiji obljubljala 150 tisoč vojakov, vendar je bistevno manjša pomoč prišla prepozno, saj so centralne sile napad na Srbijo začele 5. oktobra. V Stročji vasi se je na današnji dan leta 1925 rodil literarni zgodovinar, akademik in zalsužni profesor Franc Zadravec. Na Filozofski fakuleti je predaval o novejši slovenski književnosti, od leta 1985 pa je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Odnos do knjige je leta 2002 tako opredelil: V Dobravi pri Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1950 rodil režiser in dramaturg Emil Aberšek. Po diplomi se je zaposlil v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici, kjer je kot programski vodja skrbel za tedaj odmevna Goriška srečanja malih odrov in Srečanja gledališč Alpe Jadran. Emil Aberšek sodeluje z goriškimi amaterskimi odrskimi skupinami. Srečanje komedijantov je tako ocenil: Pórezen je vodno, gorsko in krajevno ime. Zapis iz leta 1591 navaja ime Potporsna. Zapisa iz leta 1523, Poworsna, in 1560, Possenikh, ne označujeta gorskega vrha, temveč planino pod njim. Ime je mogoče rekonstriurati kot Podvresino, to je planino pod goro z imenom Vresni vrh ali Vresnik, kot se je, sodeč po zapisih vodnega imena leta 1591 Bresenich in leta 1624 Bersenik, imenoval vrh Porezna zato, ker je poraščen le z vresjem. Francoski skladatelj švicarskega rodu Artur Honegger je ena najbolj izvirnih osebnosti sodobne glasbe. Živel in delal je v Parizu in svetovno slavo dosegel s simfonično sliko Pacific 212. Umrl je na današnji dan leta 1955 v Parizu. Flavtiska Luisa Sello nam bo zaigrala skladbo Danse de la cedre
Leta 1815 so Avstrija, Rusija in Prusija podpisale "sveto alianso", ki je je postala simbol monarhistično-legitimistične restavracije na podlagi krščanstva pod Metternichom. Predstavniki so se zbrali na treh kongresih, med drugim leta 1821 tudi v Ljubljani - tega kongresa so se udeležili predstavniki 10 držav. V Sežani se je na današnji dan leta 1895 rodil pesnik in publicist Stano Kosovel. Že na goriškem učiteljišču se je posvetil literarnemu ustvarjanju, kljub spodbujanju brata Srečka se ni odločil za objavo pesmi. V Trstu je vse do prve svetovne vojne vodil podružnico ljubljanskega neodvisnega dnevnika Dan. Po osvoboditvi je pisal za Slovenski poročevalec in do upokojitve objavljal pri reviji Tovariš. Na današnji dan leta 1915 se je na zahodni fronti v tretji bitki za Artois začela obsežna ofenzivna topniška bitka, ki je 10 ferancoski armadi omogočila zavzejta mesta Souchez. Kljub temu Francozom ni uspel preboj druge obrambne nemške črte. V Rimu je na današnji dan leta 1990 umrl pisatelj Alberto Moravia. Kot predstavnik psihološkega realizma je opisoval problematičnost odnosov med moškim in žensko, duhovno zbeganost in propad moralnih vrednot v meščanski družbi. Najboj znani romani so Rimljanka, Neposlušnost, Konformist, Ciociara, zbirke novel Zakonska ljubezen in Rimske luči. Pisal je drame, kritike in potopise. Leta 1981 je ob projekciji filma Neposlušnost tako razmišljal o odnosu med pisateljem in režiserjem: Poníkve so staro razloženo naselje z gručastim jedrom v zahodnem delu zakrasele Šentviške planote, v majhni kotlinici. Občnoimenski pomen besede 'ponikva' je voda, ki ponikne v zemljo in jama, v katero ponikne voda. Beseda v množinski obliki 'poníkve' pomeni 'rahlo nagnjen svet, kotanja kake ponikalnice od njenega izvira do utoka v podzemlje'. V New Yorku je za levkemijo na današnji dan leta 1945 umrl skladatelj in pianist Béla Bartok. Najprej je bil profesor klavirja na akademiji, zatem pa se je povsem posvetil komponiranju in zbiranju narodnih pesmi. Bil je vodilni predstavnik takoimenovane klasične moderne glasbe, ki jo je obogatil z elementi narodne glasbe. Prisluhnimo odlomku 5. godalnega kvarteta, ki ga je posnel Ramor kvartet
Državni zbor v Ausburgu je na današnji dan leta 1555 razglasil verski mir, prvo pravno podlago za soobstoj protestantizma in katolištva v nemškem cesarstvu. V posamezni pokrajini cesarstva je bila dovoljena le ena veroizpoved, odvisna od vere vladajočega kneza, izjema so bila le svobodna in cesarska mesta. Na današnji dan leta 1976 je v Ljubljani umrl filozof in politik Boris Ziherl. Med študijem prava v Ljubljani se je najprej pridružil Skojevcem. Po drugi svetovni vojni je v Beogradu ustanovil Inštitut za družbene vede, v Ljubljani pa Inštitut za sociologijo. Kot ortodoksen partijski ideolog je obsodil pojave eksistencializma. Leta 1966 je Boris Ziherl tako analiziral pomen ustanovitve osvobodilne fronte ob njeni 25-i obletnici: V Kopru je na današnji dan leta 2010 umrl novinar, radiotehnik in partizanski kurir Ferdo Vidmar. Po treh letnih idrijske realke je šolanje nadaljeval v Gorici, končal pa v Pordenonu. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom 9. korpusa, po osvoboditvi je nadaljeval šolanje in se zaposlil kot tehnik na Radiu Ljubljana, vendar so ga že leta 1948 poslal na Beli Križ. Ob 50-i obletnici naše radijske postaje se je leta 1999 tako spominjal prvih oddaj: Ferdo Vidmar je bil med ustanovitelji koprskega vaterpolo kluba. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1945 sestal inciativni odbor za ustanovitev Ljudske prosvete, ki je leta 1955 postala sestavni del Zveze Svobod in prosvetnih društev, od leta 1977 pa je bila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Prvi predsednik je Prežihov Voranc, za njim pa Ivan Regent. Poníkve so deloma gručasto, deloma razloženo naselje na Kras. Tik ob vasi je udornica Draga s svojevrstnim rastlinjem. Beseda v množinski obliki poníkve pomeni 'rahlo nagnjen svet, kotanja kake ponikalnice od njenega izvira do utoka v podzemlje'. Fašisti so kraj preimenovali v Paniqua. V vasi Križe pri Tržiču se je na današnji dan leta 1865 rodil skladatelj in zborovodja Anton Schwab. Jakob Aljaž , ki je bil tedaj kaplan v Tržiču, je odkril talent mladega Antona in svetoval staršem, naj ga pošljejo v orglarsko šolo v Ljubljano. Njegov učitelj je bil Anton Foerster. Schwab je komponiral pretežno cerkveno glasbo, 20 let pa je vodil Dolenjsko pevsko društvo. Schwabovo skladbo Večer na morju je posnel Slovenski komorni zbor pod taktriko Mirka Cudermana
Na današnji dan leta 1180 je v Konstantinoplu umrl cesar Manuel I Komnenos. Želel je obnoviti rimsko cesarstvo, zasedel je Raško, Bosno in Dalmacijo, vendar je bizantinski imperij že začel propadati. Na današnji dan leta 1875 se je v gradu Tustanj pri Moravčah rodil pisatelj Makso Pirnat. Po študiju klasične filologije je poučeval na idrijski realki. Ustanovil je idrijsko podružnico Slovenskega planinskega društva, po njem so poimenovali kočo na Javorniku. Objavil je knjigo Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Koper je od maja do konca septembra leta 1910 gostil Prvo istrsko deželno razstavo. Na trgu Brolo, v cerkvah sv. Frančiška in Jakoba ter v samostanih in cerkvi sv. Klare so predstavili zgodovinski razvoj polotoka. Razstava je pospešila priprave na ustanovitev Pokrajinskega muzeja. Podrobneje o tem zgodovinar Dean Krmac. "Na italijanski in francoski fronti mirno," tako je na današnji dan leta 1915 tržaška Edinost naslovila poročila s front prve svetovne vojne in še zapisala: " Danes je minilo štiri mesece, odkar nam je napovedala Italija vojno. Sovražnik v tem mesecu ni izvršil nobene akcije večjega stila, ampak je le napadal posamezne oddelke s silami, močnimi po več divizij. Vse zaman. " V Trstu se je na današnji dan leta 1955 rodil ekonomist in politik Riccardo Illy. Po diplomi se je zaposlil v dedkovem kavnem podjetju in najprej poskrbel za nove marketinške prijeme. Dvakrat so ga izvolili za tržaškega župana, vodil je deželo Furlanijo Julijsko krajino in bil rimski poslanec. Leta 2001 je tako ocenil obisk v Ljubljani: Pomján je gručasta vas sredi šavrinskega gričevja. Ime je prevzeto iz italijanskega imena Pomiano, ki je tvorjeno iz latinskega osebnega imenas Pomius. Ime je torej prvotno označevalo posest nekega Pomije. Na današnji dan leta 1965 je bila sobota in mladinski klub Ray Charles se je odločil, da bo na prvi jesenski šolski ples od šeste do desete ure zvečer povabil vokalno instrumentalni ansambel Kameleoni. Za glasbeni spominski utrinek prisluhnimo tedanji uspešnici ansambla The Sheadows - Apache
Po legendi se je na današnji dan leta 480 pred našim štetjem na otoku Salamína rodil znameniti grški traged Evripid. Uporabljati je začel prolog in dramaturški prijem deux ex machina, ko božanstvo razreši dramski zaplet. Ohranjenih je le 19 tragedij, med kateri naj omenimo Bakhantke in edino satiro Kiklop. "V oddelku Souchez - Arras skoro neprestano močen ogenj francoske artiljerije. V ozemlju Neuville je prišlo do bojev z ročnimi granatami. Zapadno od Perthesa, v Šampanji in v Argonih, smo z uspehom razstrelili mine v sovražni postojanki," je na današnji dan leta 1915 Edinost povzela uradno sporočilo z Dunaja o bojih na zahodni fronti. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1945 rodil psihiater in politik Slavko Ziherl. Uveljavil se je kot strokovnjak na področju preprečevanja samomorov ter zdravljenja alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti. Leta 2008 je postal državni sekretar na ministrstvu za zdravje, tedaj je tako razmišljal/ dalet ali o spolnih motnjah: Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal o manifestacijah in množičnih zborovanjih po Sloveniji, na katerih so pošiljali resolucije svetu zunanjih ministrov v Londonu z zahtevo, da je treba ozemlja, ki so po prvi svetovni vojni po krivici pripadla Italiji, vrniti matični Jugoslaviji. Na današnji dan leta 1970 je v Ajdovščini umrl znameniti slikar Veno Pilon. Leta 1948 je opremil sceno za prvi slovenski film Na svoji zemlji, v katerem je tudi igral, leta 1965 pa izšla njegova avtobiografija Na robu. Prisluhnimo odlomku arhivskega posnetka pogrebne slovesnoti in tedanji reporterki Vesni Čehovin: Na olimpijskih igrah v Sydneyju je leta 2000 Rajmund Debevec osvojil zlato medaljo, po razglasitvi je svoj zlati strel tako opisal: Poljáne pri Podgradu so obmejna gručasta vasica v Čičariji. Ime Poljáne izvira iz množinske oblike občnega imena poljána, kar je večalnica imena pólje. Fašisti so kraj preimenovali v Pollane. Na današnji dan leta 1930 se je v Albanyju v ameriški zvezni državi Georgia rodil Ray Charles. Pesem Georgia on My Mind sta napisala Hoagy Carmishael in Stuat Gorrell leta 1931, šele z izvedbo Rayja Charlesa je postala del ameriške glasbene zgodovine:
Neveljaven email naslov