Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnostni zgodovinar France Stele se je rodil na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku. Leta 1912 je na Dunaju uspešno ubranil disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem, zatem je postal član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Leta 1969 je prejel Herderjevo nagrado in o umetnostni zgodovini povedal:
Na današnji dan leta 1916 se je pri francoskem Verdunu začela ena najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne. Prva granata, ki so jo Nemci izstrelili iz Kruppovega 380-milimetrskega topa, je zadela mestno katedralo. Po deveturnem obstreljevanju mesta in obeh utrdb, tudi z granatami s strupenim plinom, je v pehotnem napadu sodelovalo 140.000 vojakov.
"Trst je danes zavetišče italijanskih in jugoslovanskih vojnih zločincev," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik: »Iz zahoda, iz Italije prihajajo vsak dna v Trst »novi Tržačani«. Eden izmed teh je tudi Mussolinijev prijatelj Michele Risolo, ravnatelj fašističnega dnevnika Popolo d`Italia. Restavracija Pepi Granzo je shajališče četnikov, ustašev in belogardistov. Bivši ustaški satnik Kržel je danes nadzornik avtomobilskega parka zavezniške policije. Njegov pomočnik je belogardist Kogoj."
Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar Lojze Krakar je leta 1956 postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu, kjer je doktoriral s tezo "Goethe pri Slovencih". Književnik Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču, leta 1985 pa je o svojih pesniških začetkih povedal:
V Cerovem je na današnji dan leta 1931 zaradi posledic mučenja v goriških zaporih umrl 14-letni Mirko Brezavšček, član tajne dijaške organizacije Črni bratje. France Bevk je tragično zgodbo opisal v knjigi, ki jo je ponatisnilo društvo Tigr s študijo Mire Cenčič. Ta je o Brezavščku povedala:
Kakor na Petrovo kane, tako ves mesec ostane./Petra stol mrazi, zima še dolgo trpi.
Francoski skladatelj Leo Delibes (izg. Delib), ki se je rodil na današnji dan leta 1891, se je v rani mladosti preživljal kot organist in korepetitor. Skladateljsko je raznolik, zaslovel je z baletom Coppelia. Valček iz omenjenega baleta bo zaigral orkester pariške opere pod taktirko Roberta Bencija
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Umetnostni zgodovinar France Stele se je rodil na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku. Leta 1912 je na Dunaju uspešno ubranil disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem, zatem je postal član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Leta 1969 je prejel Herderjevo nagrado in o umetnostni zgodovini povedal:
Na današnji dan leta 1916 se je pri francoskem Verdunu začela ena najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne. Prva granata, ki so jo Nemci izstrelili iz Kruppovega 380-milimetrskega topa, je zadela mestno katedralo. Po deveturnem obstreljevanju mesta in obeh utrdb, tudi z granatami s strupenim plinom, je v pehotnem napadu sodelovalo 140.000 vojakov.
"Trst je danes zavetišče italijanskih in jugoslovanskih vojnih zločincev," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik: »Iz zahoda, iz Italije prihajajo vsak dna v Trst »novi Tržačani«. Eden izmed teh je tudi Mussolinijev prijatelj Michele Risolo, ravnatelj fašističnega dnevnika Popolo d`Italia. Restavracija Pepi Granzo je shajališče četnikov, ustašev in belogardistov. Bivši ustaški satnik Kržel je danes nadzornik avtomobilskega parka zavezniške policije. Njegov pomočnik je belogardist Kogoj."
Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar Lojze Krakar je leta 1956 postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu, kjer je doktoriral s tezo "Goethe pri Slovencih". Književnik Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču, leta 1985 pa je o svojih pesniških začetkih povedal:
V Cerovem je na današnji dan leta 1931 zaradi posledic mučenja v goriških zaporih umrl 14-letni Mirko Brezavšček, član tajne dijaške organizacije Črni bratje. France Bevk je tragično zgodbo opisal v knjigi, ki jo je ponatisnilo društvo Tigr s študijo Mire Cenčič. Ta je o Brezavščku povedala:
Kakor na Petrovo kane, tako ves mesec ostane./Petra stol mrazi, zima še dolgo trpi.
Francoski skladatelj Leo Delibes (izg. Delib), ki se je rodil na današnji dan leta 1891, se je v rani mladosti preživljal kot organist in korepetitor. Skladateljsko je raznolik, zaslovel je z baletom Coppelia. Valček iz omenjenega baleta bo zaigral orkester pariške opere pod taktirko Roberta Bencija
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov