Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se spominjamo Rudolfa Steinerja, utemeljitelja antropozofije. Rodil se je na današnji dan leta 1861v današnjem Donjem Kraljevcu pri Čakovcu. Študiral je na Dunaju, zatem se je zaposlil na Goethejevem inštitutu, ko se je poglobil v filozofsko in ezoterično zapuščino velikega misleca. Razvil je Waldorfsko šolo, utemeljil biodinamično kmetovanje, zasnoval je Euritmijo.
"Veliki nemški uspehi pred Verdunom. Nemške čete ob navzočnosti cesarja zavzele z naskokom vas Louvemont in vzhodno od tod ležečo utrdbeno skupino. Naše čete prodrle do Drača. Na ruskem bojišču predstražni boji. Nič važnega na italijanskih in turških bojiščih. Amerika in vojna s podvodniki. Pašič v Atenah. Uvedba gregorijanskega kalendarja na Turškem", tako je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost.
V Gorici se je na današnji dan leta 1941 rodil slikar in arhitekt Jože Cej. Študiral je na umetnostnem liceju v Benetkah, v slovenskih šolah pa je poučeval risanje. Slikarsko se je posvetil krajinarstvu v oljni tehniki in akvarelu. Prvič je razstavljal že leta 1955 v Gorici. Kasneje se je posvetil stavbarstvu. V našem arhivu hranimo govor Jožeta Ceja na enotni manifestaciji Slovencev v Italiji, ki je bila leta 1984 v Gorici. Prisluhnimo odlomku:
"Spomenica slovenskih duhovnikov Julijske krajine zavezniški komisiji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik: «V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina živelj z izključno slovanskim prebivalstvom. Število župnij z italijansko večino je minimalno.«
Raje vidim svečana na polju volka, kakor v srajci moža.
Na današnji dan leta 1956 je v popolni duhovni temi umrl veliki slovenski skladatelj Marij Kogoj. Študiral je na Dunaju pri Schonbergu, slogovno se je približal ekspresionizmu in dotedanji tok slovenske glasbene ustvarjalnosti usmeril k sodobnim evropskim tokovom. Preživljal se je kot korepetitor v operi in pisal enkratne glasbene kritike. Vrhunec njegove ustvarjalnosti je opera Črne maske, ki so jo četrtič uprizorili v mariborskem narodnem gledališču kot otvoritveno predstavo Evropske prestolnice kulture. Premiero je za našo radijsko postajo spremljala Tatjana Gregorič: Prisluhimo odlomku drugega dejanja, solistu Jožetu Vidicu v vlogi vojvode Lorenza di Spadara, združenima orkestroma ljubljanske in mariborske opere je dirigiral Uroš Lajovic
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes se spominjamo Rudolfa Steinerja, utemeljitelja antropozofije. Rodil se je na današnji dan leta 1861v današnjem Donjem Kraljevcu pri Čakovcu. Študiral je na Dunaju, zatem se je zaposlil na Goethejevem inštitutu, ko se je poglobil v filozofsko in ezoterično zapuščino velikega misleca. Razvil je Waldorfsko šolo, utemeljil biodinamično kmetovanje, zasnoval je Euritmijo.
"Veliki nemški uspehi pred Verdunom. Nemške čete ob navzočnosti cesarja zavzele z naskokom vas Louvemont in vzhodno od tod ležečo utrdbeno skupino. Naše čete prodrle do Drača. Na ruskem bojišču predstražni boji. Nič važnega na italijanskih in turških bojiščih. Amerika in vojna s podvodniki. Pašič v Atenah. Uvedba gregorijanskega kalendarja na Turškem", tako je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost.
V Gorici se je na današnji dan leta 1941 rodil slikar in arhitekt Jože Cej. Študiral je na umetnostnem liceju v Benetkah, v slovenskih šolah pa je poučeval risanje. Slikarsko se je posvetil krajinarstvu v oljni tehniki in akvarelu. Prvič je razstavljal že leta 1955 v Gorici. Kasneje se je posvetil stavbarstvu. V našem arhivu hranimo govor Jožeta Ceja na enotni manifestaciji Slovencev v Italiji, ki je bila leta 1984 v Gorici. Prisluhnimo odlomku:
"Spomenica slovenskih duhovnikov Julijske krajine zavezniški komisiji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik: «V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina živelj z izključno slovanskim prebivalstvom. Število župnij z italijansko večino je minimalno.«
Raje vidim svečana na polju volka, kakor v srajci moža.
Na današnji dan leta 1956 je v popolni duhovni temi umrl veliki slovenski skladatelj Marij Kogoj. Študiral je na Dunaju pri Schonbergu, slogovno se je približal ekspresionizmu in dotedanji tok slovenske glasbene ustvarjalnosti usmeril k sodobnim evropskim tokovom. Preživljal se je kot korepetitor v operi in pisal enkratne glasbene kritike. Vrhunec njegove ustvarjalnosti je opera Črne maske, ki so jo četrtič uprizorili v mariborskem narodnem gledališču kot otvoritveno predstavo Evropske prestolnice kulture. Premiero je za našo radijsko postajo spremljala Tatjana Gregorič: Prisluhimo odlomku drugega dejanja, solistu Jožetu Vidicu v vlogi vojvode Lorenza di Spadara, združenima orkestroma ljubljanske in mariborske opere je dirigiral Uroš Lajovic
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov