Na današnji dan leta 1001 je cesar Oton drugi v Ravenni s posebno listino oglejskemu patriarhu Johannesu podelil polovico kastela Siliganum - Solkan in polovico vasi Gorica ter polovico ozemlja med Sočo, Vipavo, Trnovsko planoto in Vrtovinom. Listini sta pomembni zaradi tisočletnice prvih omemb obeh krajev in prisotnosti Slovencev, o čemer je zgodovinar Peter Štih objavil izčrpno študijo in o njej povedal: Slovenski izseljenci v okviru Slovenske lige so na današnji dan leta 1916 v Clevelandu zahtevali osvoboditev južnoslovanskih narodov izpod Avstroogrske in združitev v skupno državo. Zbor izseljenskih delegatov se je malo prej v Pittsburghu izrekel za zedinjenje vseh južnoslovanskih narodov pod srbskimi Karadjordjeviči. "Praznik osvobojenja imamo pravico neovirano praznovati. Protestno pismo koordinacijskega odbora generalu Johnu Hardingu, poveljniku 13. Korpusa zavezniških vojaških sil v coni A Julijske krajine," tako je nedeljski Primorski dnevnik objavil protestno pismo, ki opozarja, da je 1. maj dan osvoboditve Julijske krajine, zato odklanja vsako odgovornost za posledice ukrepa zavezniške uprave. V Asuncionu je na današnji dan leta 1996 umrla antropologinja Branislava Sušnik. "Raziskovalka južnoameriških Indijancev in dobitnica najpomembnejših paragvajskih priznanj za znanstveno delo je bila skromna in drobna ženska z železno voljo in željo po raziskovanju novega in neobičajnega," je v knjigi Pozabljena polovica - Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem zapisala Irene Mislej in o njej za našo radijsko postajo povedala: Če lepo je drevja cvetje malega travna zadnje dni, zdravo bo poletje, polno grozdja dozorelo. V Havani se je na današnji dan leta 1911 rodil klarinetist Mario Bauzá, "oče afrokubanskega jazza". Igrati je začel že pri petih letih. Kasneje se je odločil za jazzovsko kariero in se preselil v Združene države Amerike. Prisluhnimo orkestru "Mario Bauzá in prijatelji", ki nam bo zaigral skladbo Imitationes