Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dvanajsto majske obletnice leta dva tisoč šestnajst

12.05.2016

V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodila slikarka Ema Abram. Najprej je slikala v delavnici slikarja Ballarinija in študirala na slikarski akademiji v Munchnu. Med vojnama je kot članica društva tržaških poklicnih likovnikov razstavljala po vsej Evropi. Najbolj uspele so njene impresionistično navdahnjene krajine. V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1916 rodil pravnik Peter Kobe. Leta 1974 se je tako spominjal posledic vojne za njegovo kariero: Po osvoboditvi je Peter Kobe delal na javnem tožilstvu, na inštitutu za kriminologijo, od leta 1966 je predaval kazensko-procesno pravo in urejal revijo Pravnik. V Odesi so na današnji dan leta 1916 ustanovili prvo dobrovoljsko srbsko divizijo, sestavljeno iz slovenskih, hrvaških in srbskih avstroogrskih vojaških ujetnikov v Rusiji. Septembra so divizijo, ki je štela 19 tisoč vojakov, premestili na romunsko fronto v Dobrudži, kasneje pa se je na Solunski fronti borilo okoli 40 tisoč vojakov. Slovensko glasbeno življenje je močno zaznamoval tenorist Jurij Reja, rojen na današnji dan leta 1936 v Gonjačah pri Šmartnem v Brdih. Po obiskovanju srednje gozdarske šole se je odločil za študij glasbe na pedagoški akademiji, kasneje se je šolal še na Dunaju. V ljubljanski operi je pel od leta 1969. Koncertiral je na številnih evropskih opernih odrih. "Jugoslovansko ljudstvo enoglasno zahteva pravično rešitev pripadnosti Trsta in Julijske krajine." Tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila z zborovanj po vsej Jugoslaviji, na katerih so izrazili ogorčenost nad predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sod priteče/Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je znan/Če je sv. Pankrac a dan lepo, bo vino močno. Za diplomsko delo na petrograjskem konservatoriju je Dmitrij Šostakovič napisal svojo prvo simfonijo. Izvedli so jo na današnji dan leta 1926 v Leningradu pod taktirko Nikolaja Malka. Prisluhnimo odlomku prvega stavka, simfoničnemu orkestru iz Chicaga in dirigentu Leonardu Bernsteinu


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Dvanajsto majske obletnice leta dva tisoč šestnajst

12.05.2016

V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodila slikarka Ema Abram. Najprej je slikala v delavnici slikarja Ballarinija in študirala na slikarski akademiji v Munchnu. Med vojnama je kot članica društva tržaških poklicnih likovnikov razstavljala po vsej Evropi. Najbolj uspele so njene impresionistično navdahnjene krajine. V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1916 rodil pravnik Peter Kobe. Leta 1974 se je tako spominjal posledic vojne za njegovo kariero: Po osvoboditvi je Peter Kobe delal na javnem tožilstvu, na inštitutu za kriminologijo, od leta 1966 je predaval kazensko-procesno pravo in urejal revijo Pravnik. V Odesi so na današnji dan leta 1916 ustanovili prvo dobrovoljsko srbsko divizijo, sestavljeno iz slovenskih, hrvaških in srbskih avstroogrskih vojaških ujetnikov v Rusiji. Septembra so divizijo, ki je štela 19 tisoč vojakov, premestili na romunsko fronto v Dobrudži, kasneje pa se je na Solunski fronti borilo okoli 40 tisoč vojakov. Slovensko glasbeno življenje je močno zaznamoval tenorist Jurij Reja, rojen na današnji dan leta 1936 v Gonjačah pri Šmartnem v Brdih. Po obiskovanju srednje gozdarske šole se je odločil za študij glasbe na pedagoški akademiji, kasneje se je šolal še na Dunaju. V ljubljanski operi je pel od leta 1969. Koncertiral je na številnih evropskih opernih odrih. "Jugoslovansko ljudstvo enoglasno zahteva pravično rešitev pripadnosti Trsta in Julijske krajine." Tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila z zborovanj po vsej Jugoslaviji, na katerih so izrazili ogorčenost nad predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sod priteče/Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je znan/Če je sv. Pankrac a dan lepo, bo vino močno. Za diplomsko delo na petrograjskem konservatoriju je Dmitrij Šostakovič napisal svojo prvo simfonijo. Izvedli so jo na današnji dan leta 1926 v Leningradu pod taktirko Nikolaja Malka. Prisluhnimo odlomku prvega stavka, simfoničnemu orkestru iz Chicaga in dirigentu Leonardu Bernsteinu


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov