Frankovski cesar Karel je na današnji dan leta 811 potrdil reko Dravo za mejo med vplivnim območjem Oglejskega patriarhata in območjem Salzburške nadškofije. Obe nadškofiji sta si skušali podrediti alpske Slovane. Krščanska vera se je med Karantanci širila v drugi polovici 8. stoletja pod knezoma Gorazdom in Hotimirjem, ki so ju na Bavarskem krščansko vzgojili. Podrobneje o tem zgodovinarka Darja Mihelič: "Ruska bojišča: južno Bojana v Bukovini Rusi odbiti. Rusi zasedli Sadogoro (5 km severno Crnovic), Sniatin (5km od gališko-bukovinske meje ob železnici iz Črnovic v Kolomejo, v Galiciji) in Horodenko (7 km od gališko-bukovinske meje pod Dnjestrom v Galiciji). Pri Baranovičih (središče vse ruske fronte, armadna skupina princa Leopolda Bavarskega, križišče železnic Brest-Litovsk-Minsk in Vilna-Rovno) živahnejši ruski artiljerijski ogenj. Italijanska bojišča: med Adižo in Brento ter v Dolomitih artiljerijski boji, deloma zelo živahni. Zapadna bojišča: Pri Ypernu angleški napadi. Nemški uspeh jugozapadno utrdbe Douaumonta. Balkanska bojišča: Brezuspešen pomorski napad na bolgarsko obalo." Tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. »Glede naših zahtev do Trsta je jasno, da bi bila priključitev Trsta k Jugoslaviji očitno v interesu Francije, dasiravno je Trst oddaljen od nje. V italijanskih rokah je to periferično mesto, ki ga Italija ni rabila kot luko, postalo pomorski arzenal za napadalno vojno proti Jugoslaviji in Franciji,« je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik o izjavi Primoža Beblerja ob podpisu trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo. Na današnji dan leta 1951 so prvič uporabili računalnik v delovnem procesu. UNIVAC 1 - Universal Automatic computer sta sestavila Prespar Eckret in John Mauchly in ga prodala ameriškemu statističnemu uradu. Prvič so ga uporabili za predsedniške volitve leta 1952. Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje V Breckerfeldu se je na današnji dan leta 1916 rodil skladatelj Karl-Rudi Griesbach. Po gimnaziji in konservatoriju v Hamburgu je dirigiranje študiral še v Dresdnu, kar pa je moral zaradi druge svetovne vojne prekiniti. Skladateljsko je črpal iz del Béle Bartóka in Arnolda Schönberga ter se posvetil instrumentalnim skladbam, zato prisluhnimo odlomku 3. simfonije, ki jo je leta 1967 posnel orkester dresdenske filharmonije pod taktirko Johannesa Winklerja: