Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dvaindvajseto junijske obletnice leta dva tisoč šestnajst

22.06.2016

Na pobudo pergamonskega kralja Evmena II. je leta 171 pred našim štetjem Rim napovedal vojno makedonskemu kralju Perzeju. V odločilni bitki pri Pidni je na današnji dan makedonsko vojsko premagal rimski vojskovodja Lucij Emilij Paul. S tem je bilo konec državne enotnosti makedonske države, saj jo je Rim kasneje razdelil na samostojno republike. Idrijski rudnik živega srebra je sodil med najstarejše in tudi največje te vrste v Evropi. Po legendi naj bi škafar neznano svetlo tekočino pokazal zlatarju v Škofji Loki. Rudo naj bi začeli kopati že leta 1493 na mestu, kjer zdaj stoji cerkev Svete Trojice. Na današnji dan leta 1508 pa so v Ahacijevem jašku odkrili bogato cinobaritno rudo. Pomen idrijskega rudnika je ob njegovi 500-letnici profesor Janez Kavčič takole strnil: "Ruska bojišča: v Bukovini, vzhodni Galiciji in ob meji pri Brodeh nič posebnega. Naši uspehi v Voliniji. Pri Gruziatinu Rusi odbiti. Na Hindenburgovi fronti severovzhodno Smorgona uspešni nemški sunki. Italijanska bojišča: položaj neizpremenjen. Zapadna bojišča: živahni artiljerijski boji in boji z minami na angleški fronti. Balkanska bojišča: v Albaniji naši vzeli feraško predmostje ob dolnji Vojuši. Turška bojišča: nič pomembnega," tako je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1916 poročala z bojišč prve svetovne vojne. "Tržaško vprašanje na tajni seji zunanjih ministrov," tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik naslovil poročila iz Pariza, ko je poročal o demonstracijah tisočev tržaških žena in mater, ki so zahtevale kruha in dela. Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje. V Großhartmannsdorfu se je na današnji dan leta 1926 rodila skladateljica, organistka in klavičembalistka Ruth Zechlin. Po študiju na konservatoriju v Leipzigu je postala organistka tamkajšnje katedrale. Leta 1950 se je preselila v Berlin, kjer se je posvetila komponiranju in pedagogiki. Prisluhnimo odlomku Bachove skladbe Polifonija za orkester, ki jo posnel orkester berlinske komične opere pod taktirko Rolfa Reuterha:


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Dvaindvajseto junijske obletnice leta dva tisoč šestnajst

22.06.2016

Na pobudo pergamonskega kralja Evmena II. je leta 171 pred našim štetjem Rim napovedal vojno makedonskemu kralju Perzeju. V odločilni bitki pri Pidni je na današnji dan makedonsko vojsko premagal rimski vojskovodja Lucij Emilij Paul. S tem je bilo konec državne enotnosti makedonske države, saj jo je Rim kasneje razdelil na samostojno republike. Idrijski rudnik živega srebra je sodil med najstarejše in tudi največje te vrste v Evropi. Po legendi naj bi škafar neznano svetlo tekočino pokazal zlatarju v Škofji Loki. Rudo naj bi začeli kopati že leta 1493 na mestu, kjer zdaj stoji cerkev Svete Trojice. Na današnji dan leta 1508 pa so v Ahacijevem jašku odkrili bogato cinobaritno rudo. Pomen idrijskega rudnika je ob njegovi 500-letnici profesor Janez Kavčič takole strnil: "Ruska bojišča: v Bukovini, vzhodni Galiciji in ob meji pri Brodeh nič posebnega. Naši uspehi v Voliniji. Pri Gruziatinu Rusi odbiti. Na Hindenburgovi fronti severovzhodno Smorgona uspešni nemški sunki. Italijanska bojišča: položaj neizpremenjen. Zapadna bojišča: živahni artiljerijski boji in boji z minami na angleški fronti. Balkanska bojišča: v Albaniji naši vzeli feraško predmostje ob dolnji Vojuši. Turška bojišča: nič pomembnega," tako je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1916 poročala z bojišč prve svetovne vojne. "Tržaško vprašanje na tajni seji zunanjih ministrov," tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik naslovil poročila iz Pariza, ko je poročal o demonstracijah tisočev tržaških žena in mater, ki so zahtevale kruha in dela. Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje. V Großhartmannsdorfu se je na današnji dan leta 1926 rodila skladateljica, organistka in klavičembalistka Ruth Zechlin. Po študiju na konservatoriju v Leipzigu je postala organistka tamkajšnje katedrale. Leta 1950 se je preselila v Berlin, kjer se je posvetila komponiranju in pedagogiki. Prisluhnimo odlomku Bachove skladbe Polifonija za orkester, ki jo posnel orkester berlinske komične opere pod taktirko Rolfa Reuterha:


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov