Pisatelj, odvetnik, politik in časnikar Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko v revni kmečki družini. Leta 1884 je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani, ki jo je kot župan uspešno vodil dobro desetletje. Med kmečko prozo sodita zbirka črtic Med gorami in Cvetje v jeseni, med zgodovinska dela: Življenje mojega življenja, Grajski pisar Amandus, Izza kongresa. V Nadanjem selu se je na današnji dan leta 1911 rodil novinar in publicist Stanislav Renko. Zaradi fašističnega preganjanja je gimnazijo obiskoval v Ljubljani, Zagrebu in na Sušaku pri Reki, gozdarstvo pa je študiral v Zagrebu in diplomiral v Beogradu. Partizanom se je pridružil v Gorskem Kotorju. Leta 1944 je prišel na Primorsko. V Trstu je od leta 1947 do leta 1974 delal kot glavni rednik Primorskega dnevnika, ob 30 obletnici izhajanja je povedal: Kar 6 ponatisov je doživela Renkova knjiga o Janku Premrlu Vojku Protiofenziva antante na zahodni fronti je sprožila burno polemiko in kadrovske štabne spremembe. Poveljnika generalštaba Otta von Knobelsdorffa, ki je bil prepičan, da je z močnim napadom še možno predreti obrambo na verdunskem bojišču so poslali na vzhodno fronto in na njegovo mesto na današnji dan leta 1916 imenovali Paula von Hindenburga in Ericha Ludendorffa, ki sta dolžnosti prevzela na današnji dan leta 1916. Na današnji dan je Nečija napovedala vojno Romuniji. Danes svet štirih, da razčisti ozračje in pospeši pariško konferenco, tako je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. »Agencija Reuter napoveduje, da bo sestanek razčistil pariško ozračje, saj je jasno, da se konferenca ne more končati do 23 septembra, ko se bo sestala glavna skupščina Združenih narodov. Verjetno bo Francija prevzela vlogo posredovalke med Sovjetsko zvezo in Anglosasi. Na sestanku naj bi zavzeli skupno stališče glede vseh popravkov mirovnih pogodb.« Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi./Morje ob lebiču jezdi burjo. Zborovodja in glasbeni pedagog Matej Hubad, ki se je rodil na današnji dan leta 1866, velja za osrednjega glasbenika svoje dobe. Po študiju solopetja na dunajskem konservatoriju je učil na šoli Glasbene matice v Lljubljani in vodil njen zbor. Bil je tudi izvrsten harmonizator ljudskih pesmi. Prisluhnimo Hubadovi priredbi slovenske ljudske pesmi Po jezeru in Eldi Viler ob spremljavi orkestra Radia Ljubljana