Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska direktiva o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu, ki jo je Evropski parlament kljub mnogim pomislekom in protestom sprejel, naj bi avtorjem zagotovila zaščito in primerno nadomestilo za uporabo njihovih del na spletu. Kaj se bo na spletu spremenilo, ko bo direktiva uveljavljena? Ali bo avtorjem zagotovila pravično nadomestilo ali pa bo vodila v cenzuro spleta?
2108 epizod
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Evropska direktiva o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu, ki jo je Evropski parlament kljub mnogim pomislekom in protestom sprejel, naj bi avtorjem zagotovila zaščito in primerno nadomestilo za uporabo njihovih del na spletu. Kaj se bo na spletu spremenilo, ko bo direktiva uveljavljena? Ali bo avtorjem zagotovila pravično nadomestilo ali pa bo vodila v cenzuro spleta?
Po mesecu dni smo znova gostili zastopnika pacientovih pravic, gospoda Viktorja Pilingerja. Tudi tokrat je odgovarjal na vaša vprašanja in hkrati povedal, kako so se razpletle nekatere vaše pritožbe iz prejšnje oddaje.
V Radijski tribuni smo se s predstavniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti pogovarjali o njihovem položaju znotraj občine Maribor, predvsem pa o strahu, da jim bo občina pobrala še tisto malo denarja, kar ga imajo. Ima strah velike oči ali je v tem kaj resnice?
V današnji radijski tribuni se je Breda Čepe pogovarjala z evropskim poslancem Ivom Vajglom. (www.radiomaribor.si)
V Občini Poljčane se je po izvolitvi Staneta Kovačiča za župana v občinskem svetu izoblikovala močna opozicija – v 15-članskem svetu nasprotuje županu z minimalno večino 8 svetnikov in svetnic. Ta tabor uveljavlja svoje tudi pri kadrovanju v komisije in odbore in nihče noče popustiti. Da bi se zadeva vendarle premaknila, smo predstavnike obeh strani povabili na radio, kjer smo v živo soočili župana Staneta Kovačiča in vodjo njegove opozicije Tomaža Kokota. Oddajo je vodil Bojan Sinič. (www.radiomaribor.si)
Kakšna je prihodnost slovenskega smučanja in kako bo slovenska bela karavana videti po Tini Maze? O tem v današnji Radijski tribuni z gosti, ki so bili ali so še vedno aktivno vpeti v slovensko smučarijo. Razmere niso rožnate, a dobrih praks je vseeno kar nekaj.
V soboto je svetovni dan materinščine, in mi bomo tej temi – torej naši materinščini – posvetili današnjo radijsko tribuno … Nastala je pred dnevi v Ljubljani na zaključku Seminarja za učitelje slovenskega jezika in drugih predmetov v slovenščini po svetu. V oddaji sodelujejo: Eva Jurman-višja svetovalka z republiškega Zavoda za šolstvo, Suzana Martinez z urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter dve učiteljici slovenskega jezika med našimi rojaki v daljnih deželah – Anja Mrak iz Brazilije in Nina Pristovnik Diaz iz Argentine. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek. (www.radiomaribor.si)
Za mariborskim letališčem je uspešno poslovno leto. Lani so zabeležili skoraj 19 tisoč potnikov, v glavnem na račun turističnih čarterskih poletov. Se bo zgodba letos ponovila ali celo razširila? To smo skušali izvedeti v sredini Tribuni. V oddajo smo povabili predstavnike letališča in turističnih agencij, ki so imele največ čarterskih poletov. Avtorica Breda Čepe.
V mariborski športni dvorani Tabor so po več kot 30-ih letih prvič prenovili parket. Kot vse kaže, pa bo to tudi edina, omembe vredna investicija v mariborske športne objekte, pravi direktor Javnega zavoda Športni objekti Maribor, Anton Knez. Razmere so kritične! Prisluhnite oddaji, ki jo je vodila Breda Čepe.
V Radijski tribuni smo govorili o visokošolskih študijskih programih v okviru Mariborske univerze, na katere se lahko vpišejo zainteresirani bodoči študenti. Prvi prijavni rok bo potekel 5. marca. O vseh drugih pomembnih datumih in tudi o pogojih vpisa, tudi za bivanje v študentskih domovih, pa v oddaji, ki jo je pripravila Breda Čepe.
Kot se za ta čas spodobi, smo se tokrat odpravili v pustno prestolnico… na Ptuj, kjer že po tradiciji v tem času namesto župana vladajo maske, mesto pa je v znamenju pustnega rajanja. To bo vrhunec doživelo prav s kurentovanjem, ki na Štajersko že vrsto let privablja mnoge obiskovalce. V Radijski tribuni smo tako preverili, kakšen program so organizatorji pripravili letos, komu je bila zaupana mestna oblast in kako se številne pustne skupine pripravljajo na veliko povorko.
Pred skoraj 18 tisoč slovenskimi osnovnošolci je ena najpomembnejših odločitev v življenju – kje nadaljevati šolanje?! Do 3. aprila se bodo morali odločiti, na katero srednjo ali poklicno šolo bi se radi vpisali. Pri odločitvi jim bodo ob starših in svetovalcih zagotovo pomagali tudi informativni dnevi, koristni pa želimo biti tudi na Radiu Maribor. V tribuni smo z gosti dali nekaj koristnih napotkov. Oddajo je vodila Breda Čepe. (www.radiomaribor.si)
Prizadeti in užaljeni imetniki kreditov v švicarskih frankih, ki so jih visoki politiki in bančniki poimenovali kar špekulanti, ne mislijo odnehati. V združenju Frank že pripravljajo tožbo zoper pogoltne banke. Prisluhnite. (www.radiomaribor.si)
Tudi v Mariboru bodo inšpektorji pregledovali, ali pravilno ločujemo odpadke. Več o tem pa v pogovoru Brede Čepe z gostoma. (www.radiomaribor.si)
V ponedeljkovi Radijski tribuni smo nadaljevali pogovor, kaj vladni varčevalni ukrepi, ki znižujejo proračunska sredstva občin, pomenijo za nekatere občine v Slovenskih goricah. Gost Tribune je bil eden od pogajalcev občin z vlado, župan občine Sveta trojica, Darko Fras, ob njem pa sta višino sredstev za delovanje občin ocenila še župana občin Benedikt, Milan Gumzar, in Sveta Ana, Silvo Slaček. Oddajo je pripravil Edvard Pukšič.
Petek je na našem radiu praviloma terensko obarvan. Naš improvizirani studio smo pripravili v Gorenju nad Zrečami. Govorili smo o razvojnem modelu in načrtih tega dela Pohorja. Sodelovali so : župan občine Zreče, mag. Boris Podvršnik; direktorica družbe Unior turizem Barbara Soršak, direktor lokalne turistične organizacije Zreče, Domen Vogelsang, predsednik Kulturno-umetniškega društva Vladko Mohorič Zreče, Zdravko Ivačič; domači župnik Stanko Kranjc; gostinec in nekdanji predsednik krajevne skupnosti Gorenje, Ludvik Smogavc; zgodovinar Stane Rozman – direktor Pokrajinskega muzeja v Celju in Milan Fijavž – predsednik Spominskega društva frankolovskih žrtev Stranice. Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko. (www.radiomaribor.si)
V Radijski tribuni smo govorili o kovinsko-predelovalni in elektroindustriji in seveda tudi o položaju delavcev v teh dejavnostih. Če se je v času krize do leta 2011 število zaposlenih zmanjšalo s 110 tisoč na 80 tisoč, so lani spet beležili rast zaposlovanja. O tem smo se pogovarjali s predsednico Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Lidijo Jerkič in s sekretarjem regijske organizacije SKEI Štajerska, Martinom Dularjem. Oddajo je pripravila Lidija Vizantin. (www.radiomaribor.si)
Po zadnjih odmevnih primerih podtikanja strupenih vab za pse v mariborskem mestnem parku in mučenja psa pri Lenartu preučujejo na mariborski občini možnost, da bi področje odgovornega lastništva psov podrobneje uredili z odlokom. O tem, kako bi ga bilo treba urediti, smo v Radijski tribuni govorili s sogovorniki iz Kinološkega društva in društva Slo-Canis. Oddajo je pripravila Vesna Martinec. (www.radiomaribor.si)
V Radijski tribuni smo govorili o temi, povezani z našim zdravstvom – je njegov najlepši del. Na stežaj smo odprli vrata ene izmed hiš rojstev, in sicer mariborske porodnišnice, kjer so se v minulem letu razveselili še več novorojenčkov kot leto prej. Ob tem so v zadnjih letih vpeljali marsikatero novost in spremembo v prid nosečnicam, porodnicam in novorojenčkom. Oddajo je pripravila Tatjana Senegačnik. (www.radiomaribor.si)
Te dni mineva natanko leto dni od ene najhujših naravnih katastrof v državi, žledu, ki je prizadel velik del slovenskih gozdov. S strokovnjakom z Zavoda za gozdove smo se pogovarjali o odpravljanju posledic žledoloma in o škodi, ki je še vedno vidna v gozdovih.Oddajo je vodil Peter Habjanič. (www.radiomaribor.si)
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih? BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev. TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela. In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici: • IT strokovnjaki vseh vrst, • Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki • Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …) • Poklici s področja biomedicine • Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov • Poklici s področja transporta in logistike • Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
Neveljaven email naslov