Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Občine na območju Pohorja so se pred dvema letoma v velikem slogu povezale v »Partnerstvo za Pohorje« in napovedale za skoraj 140 milijonov evrov projektov za razvoj tega priljubljenega hribovja. V rubriki Maribor, imamo problem nas je zanimalo, kako uresničujejo te obsežne načrte.
2104 epizod
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Občine na območju Pohorja so se pred dvema letoma v velikem slogu povezale v »Partnerstvo za Pohorje« in napovedale za skoraj 140 milijonov evrov projektov za razvoj tega priljubljenega hribovja. V rubriki Maribor, imamo problem nas je zanimalo, kako uresničujejo te obsežne načrte.
Gostinska in turistična dejavnost sta zaradi protikoronskih ukrepov že več mesecev – ob znanih izjemah – povsem ohromljeni. Nekatere gostilne, restavracije in hoteli ne bodo več odprli svojih vrat, ob ponovnem zagonu dejavnosti pa bodo mnogi soočeni s kadrovsko stisko. V Radijski tribuni smo govorili o pričakovanjih članov teh dveh dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici in tudi o morebitnih tožbah zaradi državnega fiaska pri nasprotujoči si interpretaciji možnosti, da bi gostinski lokali lahko delovali tudi kot menze. Oddajo je pripravil Dejan Rat.
Participativni proračun, ki ga mariborska občina izvaja v največjem obsegu doslej, prehaja v izvedbeno fazo. Sredstva zanj so že zagotovljena, izglasovane projekte pa bo zdaj treba podrobneje načrtovati in uresničiti. Vprašali smo se tudi, ali so projekt tokrat zastavili uspešneje kot v preteklosti. Pripravil Bratko Zavrnik.
V Radijski tribuni smo v pogovoru z županom Občine Šentilj Štefanom Žvabom ocenili prvo polovico njegovega drugega mandata. Kateri projekti in predvolilne obljube so uresničeni in kateri še ne, kako je epidemija prizadela to obmejno občino in kakšna bo nova, spremenjena podoba središča Šentilja Pripravila Vesna Martinec.
Tokratna Evrotribuna nas seznanja z razpisom za izbor projektov oziroma operacij, s katerimi bodo uresničili cilje strategije lokalnega razvoja na območju haloških občin v letošnjem letu. Gre za projekte, ki jih bodo financirali iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Z njimi bodo sledili ciljem, kakršni so razvoj podjetništva in programi za mlade in zanje namenili skoraj 100 tisoč evrov. Javni poziv je bil objavljen 29. januarja, prijavni obrazec za izbor operacij pa morajo prijavitelji oddati na naslovu vodilnega partnerja haloškega LAS, to je Podeželsko razvojno jedro Halo v Cirkulanah, do vključno 12. marca. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Minili sta dve leti od lokalnih volitev in na Radiu Maribor nadaljujemo pogovore z županjami in župani največjih občin na našem koncu. O prvi polovici njegovega mandata smo se pogovarjali z lenarškim županom Janezom Krambergerjem. Kateri načrtovani projekti za ta mandat so že ugledali luč sveta, kateri še ne? Pogovor je vodila Nataša Rižnar.
Nov teden je prinesel dodatno rahljanje protikoronskih ukrepov. S sproščanjem dejavnosti pa se povečujejo zahteve po negativnem izvidu testa na koronavirus, z izjemo že cepljenih in prebolevnikov. V Radijski tribuni boste slišali, kakšna dokazila ti potrebujejo in kje jih lahko pridobijo; ob tem pa še najnovejše podatke o dobavah cepiv, dosedanjem poteku cepljenja, neželenih stranskih učinkih in prekuženosti. Gost Vesne Martinec je bil Zoran Simonović, NIJZ.
Ker je tedensko povprečje števila dnevno novookuženih s koronavirusom pri nas padlo pod 1000 in ker se v naših bolnišnicah zdaj zdravi manj kot 1000 covidnih bolnikov, je Slovenija prešla v oranžno fazo ukrepov za zajezitev epidemije. Ali bo v prihodnjih dneh zato prišlo do dodatnega sproščanja ukrepov, se še ne ve, kaj je novega, pa vam razkriva Dejan Rat z gosti.
Gostja Radijske tribune je bila ptujska županja Nuška Gajšek. Beseda je tekla o uresničenih projektih, načrtih, o epidemiji in drugih temah, ki so zaznamovale prvo polovico njenega mandata. Pripravil Aleks Horvat.
Zamuda pri objavi visokošolskega razpisa je povzročila dodatne skrbi in negotovost med bodočimi študenti in v akademski skupnosti. O tem, ali bo zaplet vplival na rokovnik letošnjega prijavno-vpisnega postopka, kako bodo potekali informativni dnevi in kakšno razpravo o prilagoditvi vpisnih mest potrebam trga dela potrebujemo, smo govorili v Radijski tribuni – z rektorjem mariborske Univerze doktorjem Zdravkom Kačičem in vodjo prijavno-vpisne službe Dejanom Senekovičem. Pripravila Vesna Martinec.
Državni zbor je ta teden potrdil osmi protikoronski zakon, v pripravi je tudi že deveti. V Radijski tribuni smo učinkovitost ukrepov in težave zaradi večmesečnega zaprtja dejavnosti razkrili predstavniki gospodarstva in obrti. Vsaj nekatere panoge so namreč na kolenih – ne glede na milijonske zneske državne pomoči, nekateri so že tudi obupali, vsi pa nestrpno čakajo na polni zagon dejavnosti. Pripravil Dejan Rat.
Zaradi koronavirusne bolezni se spreminjajo tudi naše potovalne navade, zato smo se v Radijski tribuni vprašali, kako, kdaj in kam bomo lahko potovali v prihodnjih mesecih in morda celo letih. Govorili smo še o tem, na kaj je dobro biti pozoren pri izbiri turističnih aranžmajev in pri nakupu letalskih vozovnic, razmišljali pa bomo tudi o cepilnem potrdilu – bo to nekakšna »vstopnica« za dopustovanje v tujini? Pripravila Nataša Kuhar.
Pred Občino Ruše so nekateri največji projekti v zadnjih dvajsetih letih. Urediti nameravajo čiščenje komunalnih voda, kot edina upravna enota brez doma starejših občanov pa si želijo, da bi tudi v njihovi občini omogočili institucionalno varstvo za starejše. Letošnji proračun je temu primerno rekorden. Županja Urška Repolusk je na polovici svojega mandata prepričana, da jim bo postavljene cilje uspelo doseči. Pripravila Lidija Cokan.
V Radijski tribuni smo govorili o civilni pobudi »Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora.« Njen cilj je opozoriti na preobremenjenost prometnega koridorja Maistrove, Mladinske, Cankarjeve in Krekove ulice. Ta je, med drugim, posledica obnove Koroške ceste, ki je zdaj zaprta za promet. V iniciativi pravijo, da ne vedo, kaj bo, ko bo za promet zaprt še Lent. Želijo se pogovarjati in najti kompromis. Naša sogovornika sta bila vodja pobude Rudi Klanjšek in podžupan Samo Peter Medved. Pripravila Tamara Zupanič Čučnik.
Gostja januarske radijske tribune z evropskim predznakom je dr. Romana Jordan, nekdanja evropska poslanka, že pet let pomočnica direktorja Inštituta Jožef Štefan, ki skrbi za evropske projekte. Do nedavnega je predsedovala upravnemu odboru Evropske agencije za koordinacijo energetskih regulatorjev (ACER), ki ima od leta 2011 sedež v Ljubljani, povezana pa je tudi s projektom Evropski zeleni dogovor, ki je časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva unije, deluje v ekspertni skupini za podnebno nevtralna mesta. Z njo se je pogovarjal Stane Kocutar.
Znova se odpirajo vrtci za vse otroke in šole za učence prve triade. Kaj lahko po koncu trimesečnega šolanja na daljavo pričakujejo učenci, kaj starši in kaj učitelji? Kakšen bo v praksi pouk po tako imenovanem modelu C? Oddajo je pripravila Lidija Cokan.
Prve pošiljke cepiva proti COVIDU-19 so v Slovenijo prispele pred približno enim mesecem. Cepljenje je v polnem teku, začeli so že cepiti tudi s potrebnim drugim odmerkom Pfizerjevega cepiva. Še vedno pa so odprta mnoga vprašanja o poteku cepljenja splošne populacije, o cepivu, količinah tega, razlikah med cepivi, o zaščiti, morebitnih stranskih učinkih in ponovnih okužbah. Na ta in druga vprašanja smo poskušali odgovoriti v Radijski tribuni, ki jo je pripravil Aleks Horvat.
V ospredje Radijske tribune bomo postavili otroka oziroma mladostnika v času epidemije. Strokovnjaki opozarjajo na porast duševnih stisk v tej populaciji in odločevalce pozivajo k čimprejšnji vključitvi otrok in mladostnikov v učne procese v živo. Posledice dolgotrajne socialne izolacije bodo v celoti vidne šele po epidemiji, jasno pa je že, da se morajo pristojni šolski, zdravstveni in socialnovarstveni resorji na odpiranje šol dobro pripraviti. Pripravila Nataša Rižnar.
Tako kot šolarji in dijaki se tudi študentje večino študijskega leta učijo na daljavo. A za nekatere dejavnosti, kot so laboratorijske in terenske vaje, je nujna prisotnost. Ker so nekatere tudi pogoj za pristop k izpitom, si na univerzah želijo vsaj delne sprostitve teh dejavnosti. O tem smo se s sogovorniki z mariborske univerze pogovarjali v Radijski tribuni, ki jo je pripravil Bratko Zavrnik.
Tekmovanje za Zlato lisico bo že petič v zadnjem desetletju gostila Kranjska Gora. Ta konec tedna bosta na sporedu dve veleslalomski preizkušnji za svetovni pokal. Glede na nizke temperature in pobeljeno Pohorje pa se marsikdo sprašuje, zakaj ne v Mariboru. Na to so v Radijski tribuni odgovorili organizatorji tekmovanja, ki jih zaradi selitve lisičk na Gorenjsko in strogih ukrepov čakajo dodatni stroški. Ne glede na vse preglavice zatrjujejo, da je podkorenska strmina utrjena.
Osnovne šole po skoraj treh mesecih šolanja na daljavo ostajajo zaprte. Kdaj bo stekel običajni pouk, še vedno ni znano. Medtem pa se v javnosti pojavlja vse več pozivov k temu, naj otroci čim prej spet sedejo v šolske klopi, in svaril pred posledicami dolgotrajnega zaprtja šol. V Radijski tribuni se je Nataša Rižnar pogovarjala o njihovih izkušnjah in razmišljanjih ob šolanju na daljavo pogovarjali z ravnateljico, učiteljico in šolsko psihologinjo.
Neveljaven email naslov