Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medved, volk in ris so velike zveri, ki jih je mogoče najti v slovenskih gozdovih. Srečamo jih le redko, ko jih, pa se večinoma ustrašimo oboji - tako ljudje kot živali. Med zveri uvrščamo na primer tudi jazbece, vidre, lisice, pa tudi pse in različne mačke. Ali so že kdaj srečali katero od tistih zveri, ki jim rečemo divje, bomo vprašali otroke iz 3. in 4. razreda podružnične šole Mlinše. S pomočjo Staše Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije bomo malo bolje spoznali risa, medveda, volka in vidro. Povedala nam bo tudi to, koliko deževnikov naenkrat lahko poje jazbec. Na vprašanje, katera je njena najljubša zver, pa bo odgovorila Pika Nogavička, ki se je ta teden mudila v Velenju.
Z otroki z Mlinš odkrivamo življenje gozdnih zveri kot so volk, medved, jazbec; v Velenju pa smo obiskali tudi Piko Nogavičko
Medved, volk in ris so velike zveri, ki jih je mogoče najti v slovenskih gozdovih. Srečamo jih le redko, ko jih, pa se večinoma ustrašimo oboji – tako ljudje kot živali. Med zveri uvrščamo na primer tudi jazbece, vidre, lisice, pa tudi pse in različne mačke. Ali so že kdaj srečali katero od tistih zveri, ki jim rečemo divje, bomo vprašali otroke iz 3. in 4. razreda podružnične šole Mlinše. S pomočjo Staše Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije bomo malo bolje spoznali risa, medveda, volka, jazbeca in vidro. Povedala nam bo tudi to, koliko deževnikov naenkrat lahko poje jazbec. Na vprašanje, katera je njena najljubša zver, pa bo odgovorila Pika Nogavička, ki se je ta teden mudila v Velenju. Nekaj utrinkov iz Velenja je tudi v spodnji galeriji.
920 epizod
Ob sobotnih jutrih odpiramo vrata slovenskih vrtcev, poslušamo ringarime in zgodbaraje, iščemo odgovore na Violinčkova vprašanja ter rešujemo zanke in uganke. Kukamo v učilnice prvošolcev in odgovarjamo na tisoč zakajev. Poleg tega pa se na koncu vedno izkaže, da otroci vse povedo brez dlake na jeziku, svet odraslih pa razumejo bolje, kot si mislimo. Velik poudarek je na sproščenem in živem telefonskem pogovoru z najmlajšimi (Tel.št.: 01-475-22-22).
Medved, volk in ris so velike zveri, ki jih je mogoče najti v slovenskih gozdovih. Srečamo jih le redko, ko jih, pa se večinoma ustrašimo oboji - tako ljudje kot živali. Med zveri uvrščamo na primer tudi jazbece, vidre, lisice, pa tudi pse in različne mačke. Ali so že kdaj srečali katero od tistih zveri, ki jim rečemo divje, bomo vprašali otroke iz 3. in 4. razreda podružnične šole Mlinše. S pomočjo Staše Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije bomo malo bolje spoznali risa, medveda, volka in vidro. Povedala nam bo tudi to, koliko deževnikov naenkrat lahko poje jazbec. Na vprašanje, katera je njena najljubša zver, pa bo odgovorila Pika Nogavička, ki se je ta teden mudila v Velenju.
Z otroki z Mlinš odkrivamo življenje gozdnih zveri kot so volk, medved, jazbec; v Velenju pa smo obiskali tudi Piko Nogavičko
Medved, volk in ris so velike zveri, ki jih je mogoče najti v slovenskih gozdovih. Srečamo jih le redko, ko jih, pa se večinoma ustrašimo oboji – tako ljudje kot živali. Med zveri uvrščamo na primer tudi jazbece, vidre, lisice, pa tudi pse in različne mačke. Ali so že kdaj srečali katero od tistih zveri, ki jim rečemo divje, bomo vprašali otroke iz 3. in 4. razreda podružnične šole Mlinše. S pomočjo Staše Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije bomo malo bolje spoznali risa, medveda, volka, jazbeca in vidro. Povedala nam bo tudi to, koliko deževnikov naenkrat lahko poje jazbec. Na vprašanje, katera je njena najljubša zver, pa bo odgovorila Pika Nogavička, ki se je ta teden mudila v Velenju. Nekaj utrinkov iz Velenja je tudi v spodnji galeriji.
Poletje je, to je tudi čas, ko se otroci odpravite na najrazličnejše tabore. Tudi Radijski Ringaraja je obiskal enega. Slišali boste, kaj vse počnejo vaši sovrstniki, ki so se udeležili poletnega tabora preživetja v naravi Laris Survival School Camp. Vas zanima kje smo bili z njimi? Z radijskim mikrofonom smo se odpravili na Ekološko kmetijo Godičevo, ki se nahaja na Blokah. Narava je tam res neokrnjena, z veliko gozdovi, tako da so se mladi pod vodstvom inštruktorja Larisa in njegovih pomočnikov, res lahko učili osnovnih veščin preživetja v naravi. Marsikaj zanimivega so se že naučili do našega obiska, recimo, kako se v gozdu postavi bivak, v katerem lahko prespijo, spoznavali so različne gozdne rastline, s pomočjo kresila pa so zakurili tudi ogenj. Za vas so povedali, kako se te stvari naredijo, tako da našpičite ušesa, če želite izvedeti za nekaj novih znanj, ki jih lahko tudi sami s svojimi starši uporabite v bližnjem gozdu. Seveda pa je na taboru tudi veliko časa za najrazličnejše igre in sproščeno druženje. Tudi o tem smo se pogovarjali z otroki, ki so se udeležili Larisove šole preživetja v naravi.
V Radijskem Rinagaraja se bomo odpravili v muzeje. Vprašali se bomo, kaj je muzej in kaj galerija. Raziskali notranjosti teh pomembnih stavb, ki stojijo v vseh mestih po svetu, spregovorili o Rimljanih, zbirkah in razstavah.
Voditeljica oddaje Liana Buršič se je s prijatelji iz kranjske soseske Huje, starimi od 7 do 11 let, z Milo, Jakobom, Benjaminom, Rejhanom in Hano, pogovarjala o tem, ali si še zvonijo na domofone in se vabijo dol na dvorišče pred blokom k igri, kaj je njihova najljubša igra in zakaj so njihova prijateljstva, ko se družijo ob plezanju na drevesa, urejanje baze v grmovju in drugih dogodivščinah, tako dragocena.
Med osmo in deveto odpiramo vrata slovenskih vrtcev, delamo prepih v učilnicah prvošolcev, drugošolcev, tretješolcev, poslušamo ringarime in zgodbaraje, rešujemo zanke in uganke, pojemo z Violinčkom in odgovarjamo na tisoč zakajev. Radijski ringaraja vsako soboto ob 8.05 na prvem programu Radia Slovenija.
Šolarji so včeraj pomahali šoli in skočili v počitniške dni. V tokratni oddaji boste izvedeli, po čem si bodo zapomnili to leto šestošolci iz Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, ki so naredili tudi radijsko igro in nas obiskali na radiu. Počitniško razpoloženi četrtošolci iz Rakeka pa že načrtujejo, kako bodo preživeli poletne počitnice …
Ob 90-letnici izdaje pesniške zbirke so v Spominski hiši Otona Župančiča Vinica priredili že vrsto predavanj in delavnic, nova občasna razstava Ciciban in ilustracije Nikolaja Pirnata - razstava reprodukcij izvirnih knjižnih ilustracij, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, pa bo na ogled vse do 31. julija. Tudi mi bomo v današnji oddaji peli in recitirali, se spraševali kako nastane pesem in predstavili zvočno knjigo Ciciban. Violinček pa bo z glasbo pihal mehurčke, s katerimi pesnik bogati naš domišljijski besedni svet.
Med osmo in deveto odpiramo vrata slovenskih vrtcev, delamo prepih v učilnicah prvošolcev, drugošolcev, tretješolcev, poslušamo ringarime in zgodbaraje, rešujemo zanke in uganke, pojemo z Violinčkom in odgovarjamo na tisoč zakajev. Radijski ringaraja vsako soboto ob 8.05 na prvem programu Radia Slovenija.
V tokratni oddaji z ljubljanskimi osnovnošolci odkrivamo lepote glasbe. Spoznali boste različne instrumente in izvedeli, kateri so najtežji in najlažji za igranje. Govorili bomo tudi o različnih glasbenih zvrsteh in zanimivih glasbenih izvajalcih, ki jih poslušajo naši mladi sogovorniki. Več v Ringaraji z Laro.
V tokratni oddaji odpiramo vrata 4.a razreda Osnovne šole Zadobrova, kjer so nam Hana, Ina, Ema, Manca, Larisa Tea, Krištof, Žiga in Žan povedali, kako nastaja predstava Četrtošolka, ki jo bodo pred zaključkom letošnjega šolskega leta zaigrali staršem. Kako so si razdelili vloge? Kako preženejo morebitno tremo? Kako nastaja scena in kako pri tem raziskujejo, se učijo in zabavajo? Tudi našega glasbenega škrata Violinčka je zanimalo, kako se otresemo strahu pred ali med nastopom.
Igrače in različne igre nam krajšajo čas. Z njimi dolgčasa ne poznamo, obstaja pa jih toliko, da jih je nemogoče prešteti. Igranje in igrače so nekaj najstarejšega in najlepšega na svetu, o njih in o njem vsakdo nekaj ve. Odrasli so bili nekoč otroci in so se prav tako igrali. Imeli so svoje najljubše igrače, ki so jim jih kupili njihovi starši, morda so jih od koga dobili v dar, ali pa so igrače izdelali iz različnih materialov. Več o tem pa v Ringaraji z Laro in učenci ljubljanske Osnovne šole Jožeta Moškriča.
Maj velja za najbolj zelen mesec, mesec, v katerem cvetijo rože in drevesa. Mesec, v katerem brenčijo čebelice, tudi na našem Prvem programu, ko razpiramo pahljačo pravljic, ki jih skriva knjižna zbirka Čebelica. Kaj vse se da početi v mesecu, ki ima najkrajše ime od vseh mesecev in kaj bi lahko bili majski športi?
Življenje na kmetiji teče nekoliko drugače kot življenje v mestu, pa tudi nekoliko drugače, kot življenje na vasi. Na kmetiji smo obkroženi z naravo in z različnimi živalmi, za katere pa je seveda treba poskrbeti. Krave je treba pomolzti, pobrati jajca, ki jih zvalijo kokoši, konje je treba skrtačiti. Treba je pospraviti in počistiti hlev, da se živali prijetno počutijo, če imamo polja ali njive, pa jih je treba prekopati, nanje sejati ali pa pobrati pridelke. Kako izgleda dan na kmetiji, kaj vse lahko na kmetiji pridelamo in kakšne so njihove izkušnje z življenjem na kmetiji, se je Lara pogovarjala s četrtošolci Osnovne šole Jožeta Moškriča v Ljubljani. Več pa v tokratni oddaji Radijski ringaraja.
Tudi med prvomajskimi počitnicami se slišimo in srečujemo na naših radijskih valovih. Te so zadnje v letošnjem šolskem letu in so za vse dobrodošel oddih. Kako pa si počitniške dni predstavljajo najmlajši in čemu so sploh namenjene?
Ob današnjem svetovnem dnevu knjige se bomo skupaj s tretješolci iz ljubljanske Osnovne šole Prule potopili v svet knjižnih junakov in se igrali z besedami. Iva, Katarina, Timotej, Tadej in Lev Janez se radi potopijo v svet knjig, morajo pa biti zanimive! Ob 100. obletnici rojstva Ele Peroci in ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, pa so v Mestni knjižnici Ljubljana, v Pionirski, že tradicionalno zasnovali bralnospodbujevalno akcijo, ki tokrat nosi naslov Prisedite k moji mizici in jo povezali z letošnjo poslanico Zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku. V sklopu akcije, ki traja vse do prazničnega decembra, je razpisan tudi literarni in likovni natečaj.
Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. Četrtošolci iz Osnovne šole Ivana Babiča - Jagra Marezige so nam povedali, kaj vse počnejo ta vikend v letu in tudi mi bomo okrasili kakšno naravno jajce in poleteli s pticami ...
Na potovanjih in izletih vidimo in se naučimo veliko novega. Spoznamo tujo kulturo, si ogledamo znamenitosti, včasih pa spoznamo tudi nove tuje prijatelje. Da vidimo nove stvari, nam ni treba daleč. Že v sosednjih državah se skrivajo čudovite stvari, če pa ne želimo, Slovenije sploh ne rabimo zapustiti. V naši državi se lahko namreč odpravimo na morje, v gore, na ravnice ali pa v skrivnostna majhna mesteca ali pa na lepo podeželje. Če pa se vseeno odpravimo na potovanje v tuje kraje, se moramo na to pripraviti. Treba je spakirati kovčke, narediti načrt potovanja, rezervirati hotel, hostel, kemp ali apartma in poskrbeti za dokumente. O vsem tem pa v tokratni oddaji z osnovnošolci ljubljanske Osnovne šole Jožeta Moškriča, ki jih je obiskala Lara.
Na drugi april, ko se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, po svetu praznujemo dan knjig za otroke. Knjige so portali v veliko različnih svetov, z njimi prebudimo svojo domišljijo. Z izbiro knjige pa se odločimo, na kakšno potovanje se želimo odpraviti. Če želimo obiskati čarobne svetove, kjer se dogajajo stvari, ki se na naši zemlji ne morejo, izberemo fantazijske knjige. Če želimo pogledati, kaj nas morda čaka v prihodnosti, izberemo znanstveno fantastiko. Če si želimo različnih pustolovščin, izberemo pustolovske knjige. To pa seveda niso vse možnosti. Lahko izberemo knjige o živalih, o morju, morda pa si zaželimo kakšne pravljice. Tudi Hansa Christiana Andersena poznamo predvsem po pravljicah, ki spremljajo že veliko rodov. Zagotovo poznate njegovo Princesko na zrnu graha, Grdega račka, Malo morsko deklico ter Zlatolasko in tri medvede. O pravljicah, knjigah in branju so z Laro razpravljali tudi četrtošolci Osnovne šole Jožeta Moškriča. Več v tokratni Ringaraji.
Naenkrat pride dan, ko postane jakna opoldne prevroča in zrak drugače diši. V deželo je prišla pomlad. In če obstajajo zimski, potem obstajajo tudi spomladanski športi, med katere štejemo tudi igre na igrišču, raziskovanje mlake in pomoč pri delu na vrtu. S tretješolci iz Osnovne šole Ivana Babiča - Jagra v Marezigah pa bomo navijali tudi za naše športnike!
Zunaj pojejo ptički, topleje je, sonce nam vse pogosteje boža lička. Prav zares je tukaj pomlad, ki je v naravo vnesla več zelene barve. Po travnikih in poljih že cvetijo različne pomladne rožice, pa tudi drevesa že dobivajo sveže poganjke, nekatera pa že cvetijo. Pomlad je po navadi tudi nekoliko bolj deževna, sploh mesec april, ki je znan po tem, da je zelo muhast. Takrat skorajda ne moremo predvideti vremena, zato je dobro, da s sabo nosimo dežnik. Tokratno oddajo posvečamo pomladi, pomladnim aktivnostim, športnim in kakšnim drugim. O pomladi so z Laro spregovorili tudi osnovnošolci z ljubljanske Osnovne šole Mirana Jarca.
Narava se počasi prebuja, v daljavi pa nam že maha pomlad. Vreme nas vse pogosteje razveseljuje s toplim soncem, ki nam boža premražena lička. Od koledarskega začetka pomladi nas sicer loči še osem dni. Današnja sobota pa je prav poseben dan. Praznujemo namreč gregorjevo – dan, ki predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju 12. marca praznovalo prvi pomladni dan. Pomlad poleg toplejših temperatur prinaša tudi vse bolj zeleno naravo, prebujanje živali in daljše dneve. Po ljudskem izročilu se na gregorjevo ženijo ptički, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci. Če imate morda kakšno simpatijo, je danes pravi dan, da ji to poveste, ali pa ji podarite kakšno majhno pozornost – morda šopek zvončkov ali drugih pomladnih rožic. Gregorjevo ljudje zaznamujemo s posebno dejavnostjo. Iz različnih naravnih materialov namreč izdelamo majhne splave oziroma ladjice, nanje položimo svečko in jih nato spustimo po najbližji reki ali potoku. S tem luč »vržemo v vodo«. Več pa v Ringaraji s Špelo.
Neveljaven email naslov
