Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predmete, ki niso na ogled, muzeji hranijo v depojih. Tja obiskovalci ne smejo, zato sta nas spremljala restavratorka Jana Šubic in kustos etnolog Rok Bavčar. Obiskali smo depo Goriškega muzeja v Ajdovščini, ki se nahaja v nekdanji vojašnici v središču mesta. Dolgi hodniki in velike sobe se razprostirajo na dveh nadstropjih. Temno je, saj so vsa okna zagrnjena z zavesami, da predmete ščitijo pred svetlobo. Tu le redko srečamo kakega restavratorja, ki se ravno ukvarja s katerim od predmetov, ali zaposlene, ki čistijo prostore in skrbijo, da ni moljev in drugih neprilik. Police segajo do stropa in so polne najrazličnejših predmetov: od orodja do reklam in umetnin. Depo je nekakšna knjižnica stvari, razlaga Bavčar: »vsak predmet je popisan, izmerjen, ima zgodbo in inventarno številko, s katero postane muzealija in narodno bogastvo.« Vsak oddelek, vsaka soba in polica ima natančno oznako, ki določa, kje se kaj nahaja. Za to skrbi informacijski sistem. Ko se predmet vrne z razstave, ga čaka točno določeno mesto.
Predmete, ki niso na ogled, muzeji hranijo v depojih. Tja obiskovalci ne smejo, zato sta nas spremljala restavratorka Jana Šubic in kustos etnolog Rok Bavčar. Obiskali smo depo Goriškega muzeja v Ajdovščini, ki se nahaja v nekdanji vojašnici v središču mesta. Dolgi hodniki in velike sobe se razprostirajo na dveh nadstropjih. Temno je, saj so vsa okna zagrnjena z zavesami, da predmete ščitijo pred svetlobo. Tu le redko srečamo kakega restavratorja, ki se ravno ukvarja s katerim od predmetov, ali zaposlene, ki čistijo prostore in skrbijo, da ni moljev in drugih neprilik. Police segajo do stropa in so polne najrazličnejših predmetov: od orodja do reklam in umetnin. Depo je nekakšna knjižnica stvari, razlaga Bavčar: »vsak predmet je popisan, izmerjen, ima zgodbo in inventarno številko, s katero postane muzealija in narodno bogastvo.« Vsak oddelek, vsaka soba in polica ima natančno oznako, ki določa, kje se kaj nahaja. Za to skrbi informacijski sistem. Ko se predmet vrne z razstave, ga čaka točno določeno mesto.
Naslednje minute namenjamo akustiki. Blaž Erzetič iz Nove Gorice, ki se z izdelovanjem butičnih slušalk in ojačevalnikov zanje ukvarja že vrsto let, je izdelal nove male, lesen slušalke in jih poimenoval po grški boginji rajanja Thaliji. Njegovi izdelki so našli pot po vsem svetu in do vrhunskih glasbenikov. Posebnost je, da imajo lesena ohišja in sicer iz lesa iz Trnovskega gozda. Veliko zanimivosti boste izvedeli iz pogovora, ki ga je z Blažem Erzetičem pripravila Ingrid Kašca Bucik.
Slovenska nogometna reprezentanca se od ponedeljka mudi v slovenski Istri. Ekipa je nastanjena v Portorožu, treningi pa potekajo na koprski Bonifiki. Selektor Matjaž Kek uigrava moštvo za tekmi z Latvijo in Poljsko, to bosta zadnja kvalifikacijska obračuna v tem ciklusu. Ob Janu Oblaku je prvi zvezdnik Josip Iličić, ki je prvič resneje opozoril nase ob igranju za koprsko Bonifiko. Prav lepe spomine na Koper je Iličič izpostavil na začetku pogovora s Primožem Čeparjem.
Rudi Bučar je predstavil svoj novi single Kakšni so takšni.
Pevka skupine Fed Horses Urša Mihevc je predstavila novo pesem Jaz in nebo, ki smo jo tudi premierno odvrteli.
Kraški rob je območje številnih naravnih in kulturnih zanimivosti in lepot. Že vrsto let ga obiskujejo rekreativci, plezalci in pohodniki, v zadnjih letih pa tudi jadralni padalci in kolesarji. Kako uživati na tem območju ob hkratnem spoštovanju ljudi, ki tu živijo in narave, ki je pomemben del tega prostora, je vprašanje, na katerega so iskali odgovore v okviru čezmejnega projekta Like in obravnava slovensko-hrvaško območje kraškega roba.
Današnji dan, in predvsem večer, bodo tako rekoč zaznamovala zdaj že globalna Noč čarovnic ali Halloween. V številnih državah, predvsem pa v ZDA je praznik dejansko nizki start za dvomesečno prednovoletno nakupovalno mrzlico. Priljubljen je tudi pri nas. Ponekod tako danes že v dopoldanskem času rajajo dobrodelne čarovnice, drugod spet so v večernih urah za otroke pripravili kar lov na čarovnice. Sicer pa so naši prapredniki noči čarovnic poznali že v svojih poganskih obredih. Danes je čarovnica v prvi vrsti lik iz pravljic. Vendar zgodovina pozna tudi čisto pravi lov na čarovnice: Čas, ko so po Evropi preganjali, mučili in na grmadah zažigali zdravilke oziroma modre ženske. No, več o tem dogajanju, ki ga ne smemo pozabiti kljub današnjem »čarovniškem letenju na krilih gospodarjev potrošništva«, bo Lei Širok povedala dr. Mateja Sedmak iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper.
Breda Biščak je ena od letošnjih prejemnic Sovretove nagrade za vrhunske književne prevode. Bralci jo poznajo kot plodovito prevajalko leposlovnih in družboslovnih del, spisanih v angleškem jeziku. Med "njene" avtorje spadajo velika imena, kot so Virginia Woolf, Vladimir Nabokov ali Hanif Kureishi, v zadnjih letih pa se jim je pridružil še ameriški pisatelj John Williams (1922–1994) – leta 2015 z odmevnim romanom Stoner in leta 2018 s svojim najuspešnejšim romanom Avgust. Delo je v izvirniku Augustus izšlo leta 1971, v slovenščini pa lani pri Mladinski knjigi.
Danes je dan RTV Slovenija, obeležujemo ga v spomin na začetke delovanja slovenskega radia. Na Radiu Koper smo ob tej priložnosti gostili varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinko Todorovski. Z njo se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Istra je bila dolgo edino območje v Sloveniji, ki ni imelo posebne ustanove za osebe s težjimi motnjami v duševnem razvoju. Po številnih prošnjah, pozivih, obljubah in še po začetku gradnje, zapletih in sporih, so si po 18 letih starši oddahnili. A, kot kaže, ne za dolgo. Dobrih šest mesecev po odprtju se Center Slovenska Istra Ankaran na Debelem rtiču sooča z resnimi težavami, tako infrastrukturnimi kot kadrovskimi. Nekateri starši so zaskrbljeni in razmišljajo celo o izpisu invalidnega otroka iz centra, ki so ga tako dolgo čakali.
Enaintrideseti dobitnik Ježkove nagrade, ki jo podeljuje RTV Slovenija je Marko Brecelj. Da je le-ta kot priznanje prišla sramotno prepozno, mu je osebno priznal Slavko Hren, predsednik žirije, ki nagrado podeljuje. V argumentaciji je žirija med ostalim zapisala, da je Brecelj v našem, pa tudi širšem kulturnem prostoru edinstven, njegova umetniška in aktivistična moč pa še toliko pomembnejša, ker prihaja z obrobja stvarnosti v kateri je zlahka spregledana. Marka Breclja je v Klancu pri Kozini kjer živi že vrsto let, obiskal glasbeni urednik RA KP, Armando Šturman.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je na kvalifikacijskem turnirju za nastop na svetovnem prvenstvu, ki poteka v Skopju, osnovni cilj izpolnila že z včerajšnjo zmago proti Severrni Makedoniji. Ob pričakovani zmagi proti nekonkurenčnemu Kosovu v zadnjem krogu, bo najmanj druga, za prvo mesto se bo nocoj pomerila z Ukrajino. Iz Skopja se nam oglaša Sandi Škvarč.
V Portorožu se bodo danes zaključili Dnevi Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez. Med drugim govorijo o razvoju športa za vse in se posvečajo kariernemu razvoju športnikov. Predstavljajo tudi kandidate za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu prihodnje leto. Včeraj so zaslužnim športnim delavcem podelili priznanja, med prejemniki sta bila tudi dolgoletna predsednica Športne zveze Koper Sonja Poljšak in predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Ivan Peterlin.
Artroskopija je metoda, ki se zelo pogosto uporablja pri ortopedskih operacijah, največkrat na kolenu in ramenu. Prvi so jo pred 100 leti razvili Japonci, v svet ponesli Američani. Pred 30 leti je v Ortopedski bolnišnici Valdoltra prvo tako operacijo kolena opravil Radoslav Marčan, danes direktor te ustanove. Učil se je od svetovnih strokovnjakov, na poseg se je pripravljal nekaj let. Prvi v Sloveniji ga je opravil na ramenu. V pogovoru z Matejo Brežan bo v naslednjih minutah z nami podelil spomine na tisti pionirski čas.
Radijski valovi potujejo skozi prazen prostor premočrtno, v vseh smereh. Ko naletijo na snov, pa se jim spremeni hitrost, se lahko lomijo, uklanjajo, odbijajo, absorbirajo in sipajo. In ob specifičnih vremenskih pogojih lahko potujejo zelo daleč. Tako so naš radijski signal že ujeli v številnih evropskih državah, celo v skandinavskih deželah. Tokrat smo prijazno pismo dobili z zahoda Španije, od koder nam je pisal Mauricio, ki je zaposlen na španskem nacionalnem radiu.
Vsem tistim regijam, kjer je vključevanje laikov v pomoč pri srčnem zastoju še v povojih, so nedvomno lahko Korošci velik vzor. Že leta so namreč vodilni v tem, kako se lotiti izobraževanja laikov o pomoči pri srčnem zastoju, kako sistematično izobraževati prav vsako generacijo otrok o teh veščinah in kako tudi najbolj odročne kraje opremiti z javno dostopnimi defibratorji. Korošci so znali, zmogli in hoteli, ko je bila popularizacija temeljnih postopkov oživljanja v povojih tudi drugod po Evropi, z lastnimi sredstvi so zagnani reševalci, zdravniki, prostovoljni gasilci, občine, krajevne skupnosti in druga združenja in posamezniki organizirali brezplačne tečaje, kupovali učne lutke in defibratorje in nameščali javne defibratorje, , kar je rešilo že nekaj življenj. Ki bi zaradi oddaljenosti in slabe dostopnosti do reševalni postaj, brez dvoma ugasnila, če vse to ne bi bilo organizirano in če soljudje ne bi odzvali, ko sekunde odštevajo sočlovekovo življenje. Med tistimi, ki jim je vse našteto omogočila, da je srčni zastoj preživela, je bila tudi sogovornica Matije Mastnaka, gospa Franja Mlinar.
Ob sedemdeseti obletnici Radia Koper vabimo na koncert ene najbolj prepoznavnih skupin iz Istre, ki že skoraj dve desetletji dodaja kamenček k mozaiku poustvarjanja in izvajanja glasbene dediščine tega okolja. Vruja se je namreč doma in v tujini uveljavila kot prepričljiv, svež interpret glasbene dediščine Istre, ki jo izvaja na njej lasten in prepoznaven način. Člani ansambla ostajajo zvesti glasbilom tipičnim za to področje, kot so vijulin ali šk'nt (violina), bajs (istrski bas z dvema črevnatima strunama) in remonika (harmonika), vse pa popestri še daska (ja, tista za pranje perila). V taki zasedbi zagodejo najbolj znane plese Severne Istre, to so polka, valcer, šaltin, šete paši, cotić, manfrina, mazurka, štajra, vilota in dopaši. Dogodek nam v živo predstavi Marino Kranjac.
Žan Serčič je eden tistih vsestranskih avtorjev, ki pesmi, ki jih poje, sam napiše, nato odigra vse inštrumente in jih za konec v studiu tudi sproducira. To počne tako zase kot tudi za druge izvajalce. Kar je seveda že samo po sebi hvalevredno početje, ko pa človek izve, da ima zgolj 24 let, pa je lahko samo vesel, da so v naši mali deželici prisotni ne samo športni, ampak tudi glasbeni talenti. Na Radiu Koper je predstavil svojo aktualno skladbo Midva.
Neveljaven email naslov