Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miran Rusjan, novogoriški glasbeni založnik o skupini Koikoi pravi, da z lahkoto, všečno, predvsem pa prepričljivo in uspešno preskakuje različne glasbene žanre
KOIKOI je sveže ime razgibane in brbotajoče beograjske glasbene scene.
Zasedbo sestavljajo Marko Grabež, Emilija Đorđević, Ivana Miljković in Ivan Pavlović Gizmo – ne pretirano prekaljeni kreativci iz različnih vetrov tamkajšnje scene z jasnim skupnim ciljem: ustvarjanjem presežnega indie rocka/alternativnega popa. Z njim odločno zapolnjujejo vrzel med bliščem mainstreama in intimo podzemlja, ki je na balkanski glasbeni sceni predolgo ostala prazna.
Pod okriljem novogoriške založbe Moonlee Records je izšel prvenec 'Pozivi u stranu',
ki prinaša mamljivo obliko drugačnega popa. Ta je v isti sapi svilnato blagozvočen in igrivo hrupen, radijsko senzibilen in rockersko silovit, vselej pa ovit v tančico hipnotičnega balkanskega melosa, ki prepleta ekstaze in nostalgije.
Vznesena žensko-moška dvoglasja s svojstvenim seksapilom bodo nekatere spomnila na britanske The XX, druge pa bržčas na regionalne folklorne prakse. Taka je tokratna Pesem tedna RA KP, skladba »HRAST«. Z založnikom Miranom Rusjanom se je pogovarjal Armando Šturman →
Miran Rusjan, novogoriški glasbeni založnik o skupini Koikoi pravi, da z lahkoto, všečno, predvsem pa prepričljivo in uspešno preskakuje različne glasbene žanre
KOIKOI je sveže ime razgibane in brbotajoče beograjske glasbene scene.
Zasedbo sestavljajo Marko Grabež, Emilija Đorđević, Ivana Miljković in Ivan Pavlović Gizmo – ne pretirano prekaljeni kreativci iz različnih vetrov tamkajšnje scene z jasnim skupnim ciljem: ustvarjanjem presežnega indie rocka/alternativnega popa. Z njim odločno zapolnjujejo vrzel med bliščem mainstreama in intimo podzemlja, ki je na balkanski glasbeni sceni predolgo ostala prazna.
Pod okriljem novogoriške založbe Moonlee Records je izšel prvenec 'Pozivi u stranu',
ki prinaša mamljivo obliko drugačnega popa. Ta je v isti sapi svilnato blagozvočen in igrivo hrupen, radijsko senzibilen in rockersko silovit, vselej pa ovit v tančico hipnotičnega balkanskega melosa, ki prepleta ekstaze in nostalgije.
Vznesena žensko-moška dvoglasja s svojstvenim seksapilom bodo nekatere spomnila na britanske The XX, druge pa bržčas na regionalne folklorne prakse. Taka je tokratna Pesem tedna RA KP, skladba »HRAST«. Z založnikom Miranom Rusjanom se je pogovarjal Armando Šturman →
Pirančanko Natalijo Planinc, med drugim tudi nekdanjo dolgoletno predsednico društva Anbot, je med koronavirusno karanteno udomačila lastovica. Kako? Nekega dne je priletela skozi balkonska vrata Natalijinega stanovanja in si dnevno sobo izbrala za svoj dom. Od takrat sta neločljivi. V zadnjem času Natalija med drugim budno spremlja, kako si Kori - tako je lastovici dala ime - gradi gnezdo. In ptičji strokovnjaki so ji povedali, da to sploh ni samička … ampak lastoviček. Natalijo Planinc in njenega ptičjega prijatelja, ki svobodno leta iz stanovanja in se vrača h gnezdu v dnevni sobi, je v Piranu obiskala Lea Širok.
Na predvečer Dneva državnosti in v okviru obeleževanja 75 - letnice konca druge svetovne vojne, so na Colu nad Ajdovščino predstavili knjigo Cilj pred nami, avtorja Lucijana Trošta. Knjiga je nadgradnja in dopolnitev dokumentarnega filma Jeklene ptice nad Idrijo. Prinaša pričevanja, dokumente in fotografije o letalskih napadih 16. in 19. eskadrilje Južnoafriških zračnih sil na cilje na Trnovski in Banjški planoti v zimsko - pomladnih mesecih leta 1945. Osvetljuje dogodke, ki so bili doslej v največji meri predmet pričevanj in jih umešča v zgodovinski kontekst. Dogodek so s prikazom napadov popestrili piloti pilatusov iz 152. letalske eskadrilje slovenske vojske. Več v reportaži, ki jo je pripravil Sandi Škvarč.
Na predvečer Dneva državnosti in v okviru obeleževanja 75 - letnice konca druge svetovne vojne, so na Colu nad Ajdovščino predstavili knjigo Cilj pred nami, avtorja Lucijana Trošta. Knjiga je nadgradnja in dopolnitev dokumentarnega filma Jeklene ptice nad Idrijo. Prinaša pričevanja, dokumente in fotografije o letalskih napadih 16. in 19. eskadrilje Južnoafriških zračnih sil na cilje na Trnovski in Banjški planoti v zimsko - pomladnih mesecih leta 1945. Osvetljuje dogodke, ki so bili doslej v največji meri predmet pričevanj in jih umešča v zgodovinski kontekst. Dogodek so s prikazom napadov popestrili piloti pilatusov iz 152. letalske eskadrilje slovenske vojske. Več v reportaži, ki jo je pripravil Sandi Škvarč.
20. julij, mednardoni dan beguncev, smo na Radiu Koper obeležili s številnimi zgodbami, tudi zelo osebnimi. Z nami so bili rokometni as Zoran Jovičić, bolničar prostovoljec Območnega združenja Rdečega križa Koper Matjaž Poniž in Darja Oražem iz Kulturno-izobraževalnega društva Pina.
Sinoči se je na Sinjem vrhu nad Vipavsko dolino zaključil likovni simpozij z naslovom »Slovenija, odprta za umetnost«. Letos so bili v ospredju umetniki, ki imajo korenine v tujini. Njihova dela bo mogoče videti na več razstavah.
Incident na meji, v katerega sta bila po pričevanju slovenskega Tržačana vpletena vojaka slovenske vojske Obveščevalno varnostna služba ministrstva za obrambo še vedno preiskuje. Poročilo o dogodku pričakujejo tako v slovenski vojski kot sam predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Tako policija kot državno tožilstvo je medtem zavrnilo očitke o vpletenosti v domnevno "insceniran dogodek", kot je incident na twiterju označil premier Janez Janša. Plaz obtožb, ki so se po razkritju identitete usule na mladega Tržačana so spodbudile odločitev, da javno spregovori o vse bolj morečem dogodku. Z Danielom Malalanom se je pogovarjala Špela Lenardič.
V teh dneh so se tudi potujoče knjižnice po vaseh zapeljale prvič po epidemiji. Pridružili smo se bibliobusu ajdovske Lavričeve knjižnice. Tu smo srečali nekdanjega mehanika, ki že 25 let vozi bibliobus in poimensko pozna vse bralce po vaseh. Govorili smo tudi s knjižničarko, ki ureja gradivo in knjige nosi v tridnevno karanteno. Na poti smo se med drugim spraševali: Ali na ovinkih gradivo kdaj pade po tleh? Zakaj je potujoča knjižnica tudi "potujoči radio"? Kaj ta storitev pomeni ljudem po vaseh?
Dolina reke Soče ponuja številne kolesarske izzive. Prepletena je s slikovitimi potmi, ena osrednjih je kolesarski krog, ki povezuje Novo Gorico, Tolmin in Čedad. Z vseh delov kroga so speljane tudi številne nadaljevalne in povezovalne poti, tako za zahtevnejše kolesarje, kot tudi za vse tiste, ki na kolo sedejo za užitek in sprostitev. Del kolesarskega kroga nam bo Sandi Škvarč predstavil v družbi pionirja tovrstnih aktivnosti v Posočju, Petra Dakskoblerja, ki je tudi soorganizatorja Soča outdoor festivala. Njuna kolesarsko druženje se je začelo ob znamenitem solkanskem mostu.
Skoraj vsak četrti odrasel človek na svetu živi s hipertenzijo. Skoraj polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki pa se zavedajo, jih polovica ne stori ničesar, da bi nadzorovali svoj krvni tlak. Visok krvni tlak ali arterijska hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot so možganska kap, srčno popuščanje, miokardni infarkt, nenadna srčna smrt, demence in ledvične bolezni. Višji ko je krvni tlak, večje je tveganje. Več pa v pogovoru z vodjo Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola, Tajo Benčič Ribarič. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Mladi imajo veliko potenciala, toda velikokrat jih je strah stopiti na samostojno podjetniško pot. Nekateri potrebujejo le drobno spodbudo za odločitev, ki bo zaznamovala njihovo prihodnost. Med pogumnejše sodi naša sogovornica, Koprčanka podjetnica in ilustratorka Anja Petrarca. Na klepet jo je povabila Loredana Vergan.
Osmošolec Ul Zorc Rupnik je med karanteno začel snemati video-filmčke, v katerih razlaga učno snov iz slovenščine. Zakaj se je odločil za slovenščino od kod ideja za snemanje in kakšne načrte ima ob tem, da je njegov kanal »Slova na izi« v času pouka na daljavo postal zelo priljubljen.
V vsakem gospodinjstvu sodi med osnovna živila, ki daje jedem posebno svežino. Primorci večinoma poznamo vinskega in jabolčnega. To je kis, ki pa je veliko več kot le preliv za solato, sredstvo za vlaganje domače zelenjave ali naravno čistilo. Ta začimba v visoki kulinariki pridobiva vedno večjo veljavo. To je že pred leti ugotovil Erik Bajc iz Vrhpolja, ki je kis povzdignil na višjo raven. Namesto jabolk je denimo uporabil kakije. Začel je razmišljati o novih in drznejših okusih ter jih združil v znamko Skisanc.
Zgornje Posočje je izredno ne le zaradi narave, ampak tudi zaradi bogate kulturne dediščine. Po zaslugi različnih ustanov in posameznikov je ta dediščina dobro ohranjena, predstavljena in vključena v različne aktivnosti. Za to skrbi tudi Kobariški muzej, ki je že 30 let osrednja muzejska zbirka dediščine soške fronte v Sloveniji in tujini. Čeprav je zgodovinski in vojni muzej, ima zelo močno protivojno sporočilo. Na osnovi njegovega desetletnega delovanja so leta 2000 ustanovili tudi Fundacijo Poti miru v Posočju. Njen cilj je varovanje nepremične dediščine soške fronte in povezovanje pomnikov 1. svetovne vojne na prostem.
Gorica in Nova Gorica sta prerezani na pol. Že okrog dva meseca ju ločuje visoka kovinska ograja. Postavili so jo zaradi epidemije, a prebivalci to spremembo močno občutijo. Fizična meja med državama je prekinila družinske in prijateljske vezi, nekateri so se celo začasno preselili na drugo stran. Ljudje se srečujejo ob meji in klepetajo - prisluhnite njihovim zgodbam.
»O koncertih, ki jih ni in jih še kar ne bo, v nadaljevanju programa RA KP. Sicer nam čakre za silo izpolnjujejo spletni glasbeni festivali in dogodki vseh sort. Vsega seveda ne moremo popolnoma nadomestiti, čeprav komaj čakamo, da se bo življenje vrnilo na staro pot. Nekatere zadeve se umirjajo, druge pa so precej bolj kompleksne. Ugibanja o tem, kdaj se bodo vrnili koncerti so zelo črnogleda, saj si je stroka enotna, da so koncerti zadnja stvar, ki se bo vrnila. Zaradi velike koncentracije ljudi, velikokrat v zaprtih prostorih, gre seveda za zelo tvegane okoliščine, dokler nevarnost popolnoma ne mine. Zato je morda koža Danijela Koradina, prvega moža tima KODA EVENTS, ki se diči z desetletno tradicijo organizacije koncertov in prireditev, tista, v kateri si nihče ne bi želel biti. Z njim se je pogovarjal urednik glasbenih oddaj Armando Šturman.«
Daljše sušno obdobje predstavlja veliko požarno ogroženost naravnega okolja, o čemer priča tudi več požarov na Primorskem. Nekaj kapljic dežja v minulih dneh je bilo sicer dobrodošlih, vseeno pa štabi civilne zaščite nadaljujejo s preventivnimi ukrepi. Mednje spada tudi nadzor najbolj ogroženih območij iz zraka. Na protipožarni polet se je podal tudi Sandi Škvarč.
Osnovnošolski učitelji po vsej državi se povezujejo v pozivu proti ocenjevanju otrok v času pouka na daljavo, ki ga v priporočilih predvideva vlada. Osnova peticije je v anketi med učitelji zbrano mnenje, ki ni bilo slišano, pravijo pobudniki. Ocenjevanje v teh razmerah ne more biti ne pravično in ne objektivno, gre za odgovornost, ki je učitelji ne moremo sprejeti, pravijo. Mateja Brežan se je pogovarjala z učiteljico matematike na eni od slovenskih šol, Matejo Peršolja.
V času izrednih razmer se je šolski sistem znašel v popolnoma novi situaciji. Šole in profesorji so se na različne načine lotili učenja na daljavo, preverili smo, kako to počnejo na GEPŠ Piran. Profesor matematike Anže Zupanec na TiTubi objavlja posnetke matematičnih razlag in posnetke reševanja starih maturitetnih nalog. Preverili smo, kako deluje tovrstni sistem učenja na daljavo.
V karanteni pogosteje pospravljamo svoja podstrešja. Tako dobimo mnogo zakladov. Stare šolske zvezke, spominke s potovanj, pozabljene igrače. Stvari, ki nosijo zgodbe. David Kožuh, kustos pedagog v Goriškem muzeju, pove nekaj takih zgodb. Muzej trenutno zbira vsakdanje predmete za prihodnjo razstavo in ljudi vabi, da jim jih posredujejo.
Med športe, za katere je vlada zapisala v odloku, da se smejo izvajati, sodijo balinanje, tenis, ribolov, joga, rolanje, badminton in golf. Vsakega od naštetih športov vsaj malo poznamo, velika neznanka za marsikoga je zagotovo golf. Naše znanje o tem športu verjetno ne seže dlje od minigolfa, ki smo ga igrali, ko smo se s starši odpravili na dopust. Elementarno pravilo pri golfu je, da igralec poskuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknjo. Je ena od redkih iger z žogo, ki nima standardiziranega igrišča. Vsako igrišče za golf ima svojo obliko, največkrat pa je v njem 9 ali 18 lukenj. Še več o golfu bo povedala Tijana Jovičevič Kovačič z Vogrskega. Kljub mladosti je Tijana do sedaj nanizala obilo odličnih uvrstitev. Mlado športnico je poklical Boštjan Simčič.
Neveljaven email naslov