Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo bo v Hrašah pri Smledniku v občini Medvode 10.Mednarodna tekma vlečnih psov. Gre za tradicionalni memorial , posvečen Henriku Sečniku, ki ga organizira Društvo športnih psov Slovenije v spomin na preminulega tekmovalca s psi. Po koncu tekmovanja bo tudi skupinski tek s kužki za najmlajše. Matjaž Ovsenek, najuspešnejši slovenski tekmovalec z vlečnimi psi pove pove, da se na tekmovanje odziva vse več tekmovalcev iz tujine.
V nedeljo bo v Hrašah pri Smledniku v občini Medvode 10.Mednarodna tekma vlečnih psov. Gre za tradicionalni memorial , posvečen Henriku Sečniku, ki ga organizira Društvo športnih psov Slovenije v spomin na preminulega tekmovalca s psi. Po koncu tekmovanja bo tudi skupinski tek s kužki za najmlajše. Matjaž Ovsenek, najuspešnejši slovenski tekmovalec z vlečnimi psi pove pove, da se na tekmovanje odziva vse več tekmovalcev iz tujine.
Dvojec Bas in glas se po daljšem premoru vrača na radijske valove s prenovljeno zvočno podobo in s svojim starim dobrim razgibanim besednjakom. Njuno sodobno preobleko in njuno kremenito sporočilo, ki ga porajajo večna družbeno-politična in identitetna vprašanja, lahko slišimo pod singelskim naslovom Črta.
Rubrika Pesem tedna predstavlja skladbo Draga Misleja Mefa z naslovom »MI SE PREMIKAMO« v izvedbi priložnostne zasedbe NOBend. V pospešenem predvajanju Radia Koper torej nova skladba, ki je še ni na nobenem albumu priznanega kantavtorja. Ta jih je doslej posnel pet, štiri samostojne in enega s skupino Deseti brat. Čeprav NOBend zveni zelo podobno kot Narodnoosvobodilni bend, ne gre za isto zasedbo. Kdo vse se je Mefu pridružil pri izvedbi in kako je nastal posnetek, ki ima tudi svoj video, se je z avtorjem pogovarjala Janja Lešnik.
Tržaški pesnik Miroslav Košuta je pred nedavnim praznoval 85. rojstni dan. Ob tej priložnosti je pri Mladinski knjigi izšla nova zbirka pesmi Božaj veter, ki je namenjena mladim, a tudi mladim po srcu.
Slovenija se je vključila v mednarodno pilotno raziskavo projekta Pharaon, ki jo financira Evropska komisija in proučuje nove rešitve za izboljšanje razmer ter dobrega počutja starejših v domovih za starejše, bolnišnicah in drugih prostorih, kjer preživijo veliko časa. Tudi doma. V Sloveniji projekt vodi raziskovalni inštitut InnoRenew, ki je v sodelovanju z domom za upokojence v Izoli začel izvajati prve raziskave na tem področju pri nas. V raziskavi sodelujeta tudi lokalna partnerja SenLab in Ericsson Nikola Tesla, ki sta ključna pri zagotavljanju tehnološke podpore, ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Vsako sredo ob 15. uri Armando Šturman utemelji Pesem tedna Radia Koper, rubriko, ki predstavlja eno izmed naših pospešenih predvajanj, naš 'powerplay'.
V tem tednu je Pesem tedna skladba Lahkotna iz sveže izdaje ZKP RTV SLO, kompaktne plošče, zgoščenke z naslovom Ženske štorije. Predstavil jo je Jani Kovačič.
Prvo lokomotivo iz Postojnske jame so iz muzejskega depoja Notranjskega muzeja v Postojni naložili na tovornjak in odpeljali v Ljubljano, kjer jo bo ekipa Društva ljubiteljev železnic Železna cesta, pod strokovnim vodstvom in nazorom industrijskega arheologa in nekdanjega konservatorskega svetnika dr. Tadeja Brateta, obnovila.
Mladi ustvarjalci kulturno-umetniškega društva v Črnem Vrhu nad Idrijo snemajo film z naslovom Covid -19 na podeželju. Ustvarjalci filma izpostavljajo, da starejši strah pred koronavirusom primerjajo s strahom druge svetovne vojne, spet drugi pa se ozirajo na statistiko in pravijo, da ni nič posebnega. Film nam je predstavil Lovrenc Habe. Z njim se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Tudi člani Moto kluba Kondor so se organizirali, zbirali pomoč in jo sami odpeljali v Petrinjo, Strašnik, Graberje, Glino, Gornji Viduševac. Tako je pot opisal Stipe Vincek.
Jure Godler in David Urankar vabita k ogledu in poslušanju božične ter novoletne specialke podkasta 'Gospoda', ob tem pa voščita vse najlepše ob prihajajočih praznikih in vse dobro v letu 2021.
1. 12. je Svetovni dan boja proti AIDS-u. Razglasila ga je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1988 in vse odtlej je to pomemben mednarodni dan. Na ta dan pokažemo podporo vsem, ki se soočajo z virusom HIV ali so že zboleli za AIDS-em, simbolno si pripnemo rdečo pentljo. Lahko pa tudi podpremo katero od nevladnih organizacij, ki pomaga pri osveščenosti prebivalstva, je dejavna pri preventivi in predvsem podpori. Mi smo danes v družbi Društva informacijski center Legebitra, z nami je Mitja Ćosić, vodja testirne točke na hiv in spolno prenosljive okužbe in programa za podporo osebam s hiv. Z njim se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Vsesplošna kriza, ki jo je sprožila epidemija covida-19, je razkrila tudi vse slabosti zdajšnjega politično-ekonomskega sistema, ki temelji na neustavljivi rasti oziroma povečevanju razvoja ter posledično proizvodnje in potrošništva. Zdaj je zato pravi trenutek, da se začnemo spraševati, ali je že nastopil čas za spremembo in vzpostavitev sistema tako imenovane »odrasti«, ki bo bolj vzdržen za naravo in družbo. O tem so na zoom konferenci v organizaciji ZRS Koper, Združenja za neodvisno politiko in društva Biodiva razmišljali strokovnjaki in raziskovalci mlajše generacije, ki se poglobljeno ukvarjajo s temi vprašanji. Nekaj poudarkov iz prve okrogle mize z naslovom - Ali si družba upa odrasti - je zbrala Lea Širok
Zavod za transfuzijsko medicino vabi osebe, ki so prebolele covid, k darovanju plazme. Po vsem svetu namreč potekajo raziskave, ki ugotavljajo, kako bi lahko protitelesa v krvi po bolezni lahko uporabili za zdravljenje bolnikov s covid-19 v prihodnje. O tem je tekla beseda z zdravnico Polonco Mali, vodjo Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana, kjer te odvzeme krvi tudi upravljajo. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Čas omejitev, ki ga znova preživljamo to jesen, je zelo neprijazen za vse. Posebej nepriljubljene so večerne omejitve za mlade, ki znajo našteti še vrsto drugih motečih zapovedi. Danes smo poklicali na mednarodno šolo v Devinu, ki jo poznamo tudi po imenu United World College of the Adriatic, kjer je 200 dijakov z vsega sveta ujetih med zidove starega gradu in nekaj rezidenc v njegovi bližini. Tam je tudi Koprčanka Laura Rovis, ki smo jo poklicali, da nam pove, kako je videti življenje v zavodu med epidemijo. Z njo se je pogovarjala Neva Zajc.
Drugi četrtek v mesecu oktobru slepi in slabovidni po vsem svetu obeležujejo svetovni dan vida. 15. oktobra pa praznujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica simbolizira osebno neodvisnost slepih in slabovidnih oseb, ostale pa opozarja, da njen uporabnik ne vidi in ima zato posebne potrebe. Takim osebam so v neizmerno pomoč psi pomočniki. V Sloveniji imamo že kar nekaj strokovnjakov, ki skrbijo za vzgojo takega psa, ki bo vse svoje življenje posvetil slepi ali slabovidni osebi pri vsakodnevnih opravilih. Eden izmed teh je tudi Mare Bručan, vodja šolanja in trener BM pri psih pomočnikih. Z njim se je pogovarjala Loredana Vergan.
Preverili smo, kako sistem 4S (digitalni vratar podjetja Robotina) deluje v Splošni bolnišnici Izola. Direktorja Radivoja Nardina je pred mikrofon povabila Mateja Brežan.
Letošnja osrednja tema svetovnega dne duševnega zdravja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije nosi naslov »Duševno zdravje za vse. Večji vložek - boljši dostop. Kdorkoli, kjerkoli«. Povezanost, dostopnost, strokovnost in sodelovalnost so načela in vrednote, ki že 10. leto zapovrstjo združujejo mrežo služb na področju duševnega zdravja v Obalno-kraški in Primorsko-notranjski regiji, koordinirane s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območne enote Koper. In tako je naša današnja gostja je Ana Stavber, regijska koordinatorica za duševno zdravje z omenjenga inštituta.
Tik pod Ligom se nahaja idilična vasica Melinki, kjer Franc Jerončič že več kot 20 let ustvarja rezbarske umetnine. Že pred leti je svojo zbirko s pomočjo kanalske občine uredil v bogato Etnološko - rezbarski muzej. V nekdanjem hlevu so razstavljeni predmeti, ki so zaznamovali kmečko življenje na Kanalskem kolovratu, najdbe iz vojnega obdobja, večji del muzeja pa krasijo njegove rezbarske umetnine. Skupaj s sinom Zoranom svoj muzej z velikim veseljem razkažeta vsakomur in ker sta oba iskriva sogovornika, vedno pospremita ogled zbirke s kakšno pripovedjo. Na obisku je bil tudi Bostjan Simčič.
Neveljaven email naslov