Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
25. in 26. julija 2024 boste lahko na cestah od Ožbalta ob Dravi proti Kopru naleteli na kolesarje, ki se bodo na to pot podali tradicionalno, že 20. po vrsti. Vse skupaj se je začelo kot pobuda treh prijateljev, ki so se leta 2005 odpravili na prireditev, ki je Koper že vrsto let ne pozna več, Rumeno noč. Letošnjo izvedbo je predstavil Boštjan Golob.
25. in 26. julija 2024 boste lahko na cestah od Ožbalta ob Dravi proti Kopru naleteli na kolesarje, ki se bodo na to pot podali tradicionalno, že 20. po vrsti. Vse skupaj se je začelo kot pobuda treh prijateljev, ki so se leta 2005 odpravili na prireditev, ki je Koper že vrsto let ne pozna več, Rumeno noč. Letošnjo izvedbo je predstavil Boštjan Golob.
Tudi člani Moto kluba Kondor so se organizirali, zbirali pomoč in jo sami odpeljali v Petrinjo, Strašnik, Graberje, Glino, Gornji Viduševac. Tako je pot opisal Stipe Vincek.
Jure Godler in David Urankar vabita k ogledu in poslušanju božične ter novoletne specialke podkasta 'Gospoda', ob tem pa voščita vse najlepše ob prihajajočih praznikih in vse dobro v letu 2021.
1. 12. je Svetovni dan boja proti AIDS-u. Razglasila ga je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1988 in vse odtlej je to pomemben mednarodni dan. Na ta dan pokažemo podporo vsem, ki se soočajo z virusom HIV ali so že zboleli za AIDS-em, simbolno si pripnemo rdečo pentljo. Lahko pa tudi podpremo katero od nevladnih organizacij, ki pomaga pri osveščenosti prebivalstva, je dejavna pri preventivi in predvsem podpori. Mi smo danes v družbi Društva informacijski center Legebitra, z nami je Mitja Ćosić, vodja testirne točke na hiv in spolno prenosljive okužbe in programa za podporo osebam s hiv. Z njim se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Vsesplošna kriza, ki jo je sprožila epidemija covida-19, je razkrila tudi vse slabosti zdajšnjega politično-ekonomskega sistema, ki temelji na neustavljivi rasti oziroma povečevanju razvoja ter posledično proizvodnje in potrošništva. Zdaj je zato pravi trenutek, da se začnemo spraševati, ali je že nastopil čas za spremembo in vzpostavitev sistema tako imenovane »odrasti«, ki bo bolj vzdržen za naravo in družbo. O tem so na zoom konferenci v organizaciji ZRS Koper, Združenja za neodvisno politiko in društva Biodiva razmišljali strokovnjaki in raziskovalci mlajše generacije, ki se poglobljeno ukvarjajo s temi vprašanji. Nekaj poudarkov iz prve okrogle mize z naslovom - Ali si družba upa odrasti - je zbrala Lea Širok
Zavod za transfuzijsko medicino vabi osebe, ki so prebolele covid, k darovanju plazme. Po vsem svetu namreč potekajo raziskave, ki ugotavljajo, kako bi lahko protitelesa v krvi po bolezni lahko uporabili za zdravljenje bolnikov s covid-19 v prihodnje. O tem je tekla beseda z zdravnico Polonco Mali, vodjo Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana, kjer te odvzeme krvi tudi upravljajo. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Čas omejitev, ki ga znova preživljamo to jesen, je zelo neprijazen za vse. Posebej nepriljubljene so večerne omejitve za mlade, ki znajo našteti še vrsto drugih motečih zapovedi. Danes smo poklicali na mednarodno šolo v Devinu, ki jo poznamo tudi po imenu United World College of the Adriatic, kjer je 200 dijakov z vsega sveta ujetih med zidove starega gradu in nekaj rezidenc v njegovi bližini. Tam je tudi Koprčanka Laura Rovis, ki smo jo poklicali, da nam pove, kako je videti življenje v zavodu med epidemijo. Z njo se je pogovarjala Neva Zajc.
Drugi četrtek v mesecu oktobru slepi in slabovidni po vsem svetu obeležujejo svetovni dan vida. 15. oktobra pa praznujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica simbolizira osebno neodvisnost slepih in slabovidnih oseb, ostale pa opozarja, da njen uporabnik ne vidi in ima zato posebne potrebe. Takim osebam so v neizmerno pomoč psi pomočniki. V Sloveniji imamo že kar nekaj strokovnjakov, ki skrbijo za vzgojo takega psa, ki bo vse svoje življenje posvetil slepi ali slabovidni osebi pri vsakodnevnih opravilih. Eden izmed teh je tudi Mare Bručan, vodja šolanja in trener BM pri psih pomočnikih. Z njim se je pogovarjala Loredana Vergan.
Preverili smo, kako sistem 4S (digitalni vratar podjetja Robotina) deluje v Splošni bolnišnici Izola. Direktorja Radivoja Nardina je pred mikrofon povabila Mateja Brežan.
Letošnja osrednja tema svetovnega dne duševnega zdravja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije nosi naslov »Duševno zdravje za vse. Večji vložek - boljši dostop. Kdorkoli, kjerkoli«. Povezanost, dostopnost, strokovnost in sodelovalnost so načela in vrednote, ki že 10. leto zapovrstjo združujejo mrežo služb na področju duševnega zdravja v Obalno-kraški in Primorsko-notranjski regiji, koordinirane s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območne enote Koper. In tako je naša današnja gostja je Ana Stavber, regijska koordinatorica za duševno zdravje z omenjenga inštituta.
Tik pod Ligom se nahaja idilična vasica Melinki, kjer Franc Jerončič že več kot 20 let ustvarja rezbarske umetnine. Že pred leti je svojo zbirko s pomočjo kanalske občine uredil v bogato Etnološko - rezbarski muzej. V nekdanjem hlevu so razstavljeni predmeti, ki so zaznamovali kmečko življenje na Kanalskem kolovratu, najdbe iz vojnega obdobja, večji del muzeja pa krasijo njegove rezbarske umetnine. Skupaj s sinom Zoranom svoj muzej z velikim veseljem razkažeta vsakomur in ker sta oba iskriva sogovornika, vedno pospremita ogled zbirke s kakšno pripovedjo. Na obisku je bil tudi Bostjan Simčič.
Danes je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki ga letos obeležujemo z geslom "Spregovorimo o demenci - zmanjšajmo stigmo". Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Demenca lahko prizadene vsakogar, vzrok za nastanek še ni odkrit. Veliko oseb z demenco in njihovih svojcev je v času epidemije COVID-19 ostalo samih. Pomaga jim Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci. O tem, kako se znajdejo med t.i. koronakrizo jih je vprašala Mateja Brežan.
Na koprski policijski upravi želijo ob tednu mobilnosti opozoriti na enostavno in hkrati nevarno uporabo električnih skirojev. Ker zakonodaja še ne predpisuje zaščitne opreme, uporabniki vozijo tudi brez čelade, poškodbe ob nesrečah pa so tudi težje. V prihodnjih dneh bodo v slovenski Istri poostrili nadzor nad vozniki električnih skirojev. Opozorili so tudi na povečano število tatvin koles.
Tematske pohodniške poti so v zadnjem času priljubljen turistični produkt, tudi Posočje jih ponuja veliko, na spletni strani Zavoda za turizem Dolina Soče jih je zabeleženih enajst. Med njimi je tudi novo odprta krožna pohodniška pot Lom je moj dom. Ta na 13 kilometrih po severozahodu Banjške planote in vasicah Tolminski in Kanalski Lom predstavi 13 naravnih in kulturnih znamenitosti, od kapelic, domačij in kovačij, do močila, brezna in mejnega kamna. Ponuja tudi slikovite razglede.
Vsako drugo soboto v septembru obeležujemo Svetovni dan prve pomoči in to počnemo že dve desetletji. Povsod po svetu nacionalna združenja Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter druge organizacije v teh dneh poudarjajo pomen prve pomoči. Usposobili so že več kot 16 milijonov ljudi. Na ta dan z dvema sogovornicama opozarjamo tudi mi. Obe sta članici ekipe prve pomoči piranskega Območmega združenja Rdečega križa in svoje znanje in poslanstvo predajata tudi naprej. Z njima se je pogovarjala Mateja Brežan.
Člani Moto kluba Kondor so danes že 30-ič skupinsko darovali kri. Ta okrogel in vesel dogodek bomo obeležili tudi mi, ki bomo z njimi v Centru za transfuzijsko dejavnost v Izoli. Kondorji so že vrsto let zelo angažirani v družbi, humanitarno se udejstvujejo, kjer se le lahko. Prav vedno pa se odzovejo vabilu k darovanju krvi, ki letos v teh poletnih mesecih še posebej primanjkuje. Zdravstvene ustanove namreč letos pospešeno izvajajo operativne posege, ki jih je epidemija skoraj ustavila. V Izoli jih je spremljala Mateja Brežan.
V Portorožu je pred kratkim gostoval sloviti italijanski violinist Uto Ughi, ki je skupaj s komornim orkestrom I Filharmonici di Roma nastopil z deli Giuseppeja Tartinija. Koncert je Občina Piran vključila v letošnjo počastitev 250-letnice smrti slavnega rojaka. Na vaji v portoroškem Avditoriju je bila Neva Zajc in posnela pogovor z maestrom Ughijem.
V Brdih letos ponujajo številne pakete doživetij, s katerimi želijo privabiti večdnevne obiskovalce in jim ponuditi čim več edinstvenih doživetij. Za umirjen oddih med drugim skrbi Urška Merljak s čuječnostjo ob vinu. Čuječnost kot način zavedanja svojega doživljanja ter vino, trto in briško zemljo je združila v program Wine Bliss.
Občina Kanal ob Soči se je prav drzno lotila kolesarjev, ki gredo skozi vas Prilesje. Namesto ležečega policaja, so postavili grafit Neptuna s trizobom v roki. Inovativna in učinkovita rešitev na eleganten način, brez arhitekturnih posegov skrbi, da kolesarji zmanjšajo svojo hitrost, ko se peljejo skozi vas. Idejo je dal domačin iz Plav, gre pa za talni grafit sredi ceste, ki ustvarja učinek tridimenzionalnosti.
Ko je Yonatan Esterkin februarja prišel v SNG Nova Gorica, si ni mislil, da bo ostal tako dolgo. Ko je izbruhnila epidemija koronavirusa, se je odločil, da ostane v mestu vrtnic. Tu je bilo mirneje kot v Izraelu, kjer med karanteno nisi smel niti zapustiti stanovanja. V tem času je opazil mnoge razlike med gledališčem v Sloveniji in v njegovi domovini. Tam država gledaliških hiš skoraj ne podpira več, zato so primorane sredstva za delovanje iskati na trgu. To pa močno vpliva na predstave. "V Izraelu lahko klasiko na oder postavimo le redko. Če pa nam to že pustijo, mora biti uprizoritev zelo preprosta in razumljiva, saj publika teh del sploh ne pozna," med drugim opozarja telavivski ustvarjalec in dodaja: »Slovenija je majhna država, le malo ljudi govori vaš jezik, a vam vseeno uspe ustvarjati izjemno dobro in pogumno gledališče. To je neverjeten dosežek.«
Predmete, ki niso na ogled, muzeji hranijo v depojih. Tja obiskovalci ne smejo, zato sta nas spremljala restavratorka Jana Šubic in kustos etnolog Rok Bavčar. Obiskali smo depo Goriškega muzeja v Ajdovščini, ki se nahaja v nekdanji vojašnici v središču mesta. Dolgi hodniki in velike sobe se razprostirajo na dveh nadstropjih. Temno je, saj so vsa okna zagrnjena z zavesami, da predmete ščitijo pred svetlobo. Tu le redko srečamo kakega restavratorja, ki se ravno ukvarja s katerim od predmetov, ali zaposlene, ki čistijo prostore in skrbijo, da ni moljev in drugih neprilik. Police segajo do stropa in so polne najrazličnejših predmetov: od orodja do reklam in umetnin. Depo je nekakšna knjižnica stvari, razlaga Bavčar: »vsak predmet je popisan, izmerjen, ima zgodbo in inventarno številko, s katero postane muzealija in narodno bogastvo.« Vsak oddelek, vsaka soba in polica ima natančno oznako, ki določa, kje se kaj nahaja. Za to skrbi informacijski sistem. Ko se predmet vrne z razstave, ga čaka točno določeno mesto.
Neveljaven email naslov