Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bliža se svetovni dan čebel – 20. maj. Nabiranje medu je starodavna praksa. Še bolj pomembne pa so čebele in druge žuželke z vidika opraševanja rastlin. Tako nam ljudem zagotavljajo hrano, prehransko varnost, prispevajo pa tudi k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Če seveda ljudje poskrbimo zanje oz. ne posegamo pretirano v njihovo okolje, kar se sicer dogaja vse pogosteje. In tako čebele izginjajo z nekaterih območij. Predvsem o tem v tokratni Radiosferi.
203 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Bliža se svetovni dan čebel – 20. maj. Nabiranje medu je starodavna praksa. Še bolj pomembne pa so čebele in druge žuželke z vidika opraševanja rastlin. Tako nam ljudem zagotavljajo hrano, prehransko varnost, prispevajo pa tudi k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Če seveda ljudje poskrbimo zanje oz. ne posegamo pretirano v njihovo okolje, kar se sicer dogaja vse pogosteje. In tako čebele izginjajo z nekaterih območij. Predvsem o tem v tokratni Radiosferi.
V zadnjih letih beležimo porast mladih in inovativnih podjetij, ki ustvarjajo nova delovna mesta in prinašajo sveže ideje na trg. Katere so najbolj nenavadne ali najbolj prodorne? In katere so se razvile povsem po naključju? V podjetniških Radiosferah, ki so z novim letom na sporedu vsako zadnjo sredo v mesecu, bomo prisluhnili zgodbam uspešnih slovenskih podjetnikov in njihovim napakam - da jih ne bomo ponovili tudi sami. V tokratni oddaji nam osnove podjetništva predstavi doc. dr. Blaž Zupan s Katedre za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Od 22. januarja do 2. februarja 2024 na Filozofski fakulteti Ljubljana poteka intenzivni tečaj japonščine za začetnike, ki ga vodijo podiplomske študentke, namenjen pa je vsem, ki jih zanimata japonski jezik in kultura. Udeleženci osvojijo osnovne fraze, kot so “moje ime je” ali pa “dober tek”, spoznajo pa tudi nekaj značilnosti japonske kulture. Te nam v tokratni Radiosferi predstavijo predavateljici Nežka Kočevar in Momoe Kawahara ter njihova mentorica doc. dr. Nagisa Moritoki Škof.
Največja nevladna organizacija za varstvo narave pri nas je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Tudi zimski meseci so primeren čas za različne ukrepe za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. V sredini Radiosferi smo se odpravili ob Tivolski ribnik v Ljubljani, kjer lahko opazujemo nekatere pogostejše vrste vodnih ptic. Katere so bile tudi sicer najštevilčnejše ptice pri nas v preteklem letu? Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Predstavljamo dr. ekon. Matevža Raškovića, ki trenutno živi in poučuje na Novi Zelandiji. Njegovo razmišljanje je precej zunaj običajnih okvirjev, ki smo jih vajeni pri ekonomistih. Prepričan je namreč, da bi morali tudi sociologom najti prostor na področjih, ki jih zdaj obvladujejo ekonomisti, saj bomo po njegovem le tako lahko reševali naše skupne težave. Zelo kritičen je do bančno-finančnega sistema ter do načina spopadanja z inflacijo, češ da je zastarel. Na Novi Zelandiji, pravi, se je veliko naučil od tamkajšnjih staroselcev, predvsem glede sistema vrednot in odnosa do okolja. Več pa v pogovoru, ki ga je pripravila Živa Trček.
Konjeništvo in jahanje imata v Sloveniji po zaslugi kobilarne Lipica večstoletno tradicijo, imamo pa pri nas tudi kar nekaj konjeniških centrov. Odpeljali smo se nad Medvode v Konjeniški center LAVA, kjer je inštruktorica jahanja Katja Močnik podrobneje predstavila svet teh izjemno čutečih živali.
16. januarja v Združenih državah Amerike obeležujejo dan zmajev. Te mitološke pošasti so navduševale številne pisatelje in pisateljice, najdemo jih v različnih mitoloških bajkah in celo v zgodbah iz Svetega pisma. Zmaji seveda igrajo pomembno vlogo tudi v Aziji, zato je Lana Furlan na pogovor povabila Vivian Liao, ki prihaja s Tajvana.
Rosana Kolar je inženirka strojništva in letalska mehaničarka, ki je leta 2022 postala tudi inženirka leta. Z Mojco Delač sta se pogovarjali o njenem delu, tudi v luči nedavnega primera, ki se je zgodil čez lužo, ko je potniškemu letalu med letom odpadel del, a se je zgodba kljub vsemu srečno končala, odprla pa cel kup vprašanj za letalsko industrijo, varnost in vzdrževanje.
Vam je že kdaj pot prekrižala črna mačka? Zakaj na najdaljšo noč v letu ne smemo jesti perutnine? Prepričanja in navade mnogih ljudstev živijo še danes. Tudi pri Romih je tako. O šegah, navadah, urokih in vraževerju Romov tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Pod značko Edinstvena doživetja Slovenije so zbrani turistični produkti, za katere Slovenska turistična organizacija jamči za njihovo kakovost. Slednja namreč vsako leto obnovi razpis in preveri, če prijavitelji izpolnjujejo vseh 10 zahtevanih kriterijev. Med letošnjimi 26 izbranimi med drugim najdemo degustacijo penine v temi, vožnjo s kajaki po podzemlju Pece, skrivnosti potopljenih vasi, lahko se opravimo po poteh Mojstra Plečnika in druge. Sogovornica: Martina Gojkošek, vodja korporativnega komuniciranja na STO.
Novoletno veselje je mimo, toda ali veste, kako novo leto praznujejo v Egiptu, Rusiji, Severni Makedonijo in na Kubi? V torkovi Radiosferi boste izvedeli, kako se v teh državah poslovijo od starega leta in pričakajo novo. Kakšne so razlike v praznovanjih, je preverila Lana Furlan, bere Darja Pograjc.
Slovensko javno zdravstvo praznuje sto let
Nemo HD kroži okoli Zemlje že tri leta in v tem času se je izkazal kot idealno orodje za eno ključnih nalog današnjega časa: spremljanje okoljskih sprememb in napovedovanje oziroma modeliranje potencialnih ekstremnih dogodkov. Zdaj bo med drugim spremljal 22 porečij po svetu, med njimi nekatere izmed največjih rek na svetu: Amazonko, Nil, Ganges in Mekong. Povpraševanje po podatkih Nema HD je že mnogo večje od njegovih zmogljivosti. Potreba po natančnem spremljanju okolja in natančnem modeliranju, kakšen bo konkreten vpliv podnebnih sprememb in posegov v okolje na konkretna lokalna okolja, narašča povsod po svetu. Načrti za prihodnost, za prihodnje satelite so zato upravičeno ambiciozni. Če bodo tudi realizirani, bi si lahko Slovenija zagotovila pomembno mesto pri eni ključnih nalog današnjega trenutka.
Dobro smo že zakorakali v božični čas, na ulicah lahko slišimo božične pesmi in ljudi, ki želijo drug drugemu vesele praznike in vohamo vonj po prazničnih dobrotah. Tudi Lana Furlan se je sprehodila po središču prestolnice in za današnjo Radiosfero preverila, kakšno božično ozračje vlada na ulicah in kam se naključni mimoidoči najraje odpravijo med prazniki.
Ker se bližamo koncu leta in je prihod Miklavža že za nami, čakamo pa še božič in silvestrovo, smo Slovence, ki živijo v tujih državah, vprašali, kakšne so tam značilnosti decembrskih praznovanj. Pa tudi, kako so se temu prilagodili sami. Živa Trček, ustvarjalka oddaje Slovencem po svetu, ki se vsak petek zvečer posveča prav raziskovanju in poročanju o življenju Slovencev v tujini, je pripravila mozaik zgodb. V oddaji gostujejo: Aleksandra Verbošt z Nove Zelandiji, Marjan Kolarič iz Kanade, Mateja Borec Povirk iz Združenih držav Amerike, Lea Iskra iz Belgije in Eva Šprager iz Bolgarije.
V Radiosfero pa dobim obisk, ki smo ga poimenovali kar »vesoljska dentalna medicina v Radiosferi 2.0«. Septembra smo predstavili SpaceDent, multidisciplinarno slovensko študentska raziskovalna skupina in prvi korak pri pripravi dentalne medicine za večletne misije na Luno in Mars. Sodelujejo v PETRI programu Evropske vesoljske agencije, in zdaj je za njimi tudi že osrednji del - preizkus zobozdravstvenih posegov v breztežnosti. Ekipa se je vrnila iz Francije, bogatejša za izkušnjo mikrogravitacije in hipergravitacije. O novih dentalnih in strojniških uvidih nam bodo poročali jutri zjutraj v živo, ob pol devetih.
Od prvega decembra do prvega januarja na radijskih valovih vrtimo praznične in božične pesmi. A kljub temu da jih poznamo več deset tisoč, največkrat prisluhnemo enim in istim. Katere so torej tiste, ki jih imamo najraje, pa tudi katere filme povezujemo s prazničnim decembrom, nas je zanimalo v tokratni Radiosferi. V njej so med drugimi zazvenele Sveta noč, Jingle Bells in Let it go.
11. decembra bo minilo 150 let od rojstva prof. dr. Josipa Plemlja. Rodil se je na Bledu in že zelo kmalu začel kazati svoj izjemen talent za matematiko. Po gimnazijskih letih v Ljubljani je odšel na študij na Dunaj, kjer je leta 1898 tudi doktoriral in bil v samem vrhu takratnega razvoja matematične znanosti v Avstroogrski. Bil je redni profesor matematike na univerzi v Černovicah od 1908 do razpada monarhije, nato pa od 1919 do 1957 v Ljubljani, kjer je postal tudi prvi rektor novonastale Univerze. Za svoje delo je prof. Plemelj prejel več nagrad in priznanj. Predvsem njegovega matematičnega talenta in doprinosa smo se v Radiosferi spomnili z doc. dr. Boštjanom Kuzmanom s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je ob obletnici rojstva pripravil predavanja, razstavo in scenarij za film o prof. dr. Josipu Plemlju.
Decembra se začne čas obdarovanja in prvi izmed treh dobrih mož je nosil ravno danes ponoči. Sv. Nikolaj oziroma Miklavž je zgodovinska oseba, ki naj bi se rodila v premožni družini, podedovano bogastvo pa naj bi razdajala revnejšim družinam. Zato se ga torej drži sloves dobrodelnosti in obdarovanja. Danes je obdarovanje še vedno živo, in sicer v noči s 5. decembra na 6., ko sv. Nikolaj praznuje god. Pozneje sta se Miklavžu pridružila še dedek Mraz in Božiček. Kdo izmed dobrih mož danes obdaruje otroke in kako so se običaji obdarovanja z leti spreminjali, je v sredini Radiosferi preverila Lana Furlan.
Minula nedelja je za mnoge po svetu minila kot prva adventna nedelja v decembru. Kljub temu da gre predvsem za verski običaj, ga ne glede na vero obeležujejo tudi številni Romi. In tem običajem, ki zaznamujejo praznični čas pri Romih, bomo posvetili nekoliko več pozornosti v današnji Radiosferi z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Neveljaven email naslov