Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
11. decembra bo minilo 150 let od rojstva prof. dr. Josipa Plemlja. Rodil se je na Bledu in že zelo kmalu začel kazati svoj izjemen talent za matematiko. Po gimnazijskih letih v Ljubljani je odšel na študij na Dunaj, kjer je leta 1898 tudi doktoriral in bil v samem vrhu takratnega razvoja matematične znanosti v Avstroogrski. Bil je redni profesor matematike na univerzi v Černovicah od 1908 do razpada monarhije, nato pa od 1919 do 1957 v Ljubljani, kjer je postal tudi prvi rektor novonastale Univerze. Za svoje delo je prof. Plemelj prejel več nagrad in priznanj. Predvsem njegovega matematičnega talenta in doprinosa smo se v Radiosferi spomnili z doc. dr. Boštjanom Kuzmanom s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je ob obletnici rojstva pripravil predavanja, razstavo in scenarij za film o prof. dr. Josipu Plemlju.
212 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
11. decembra bo minilo 150 let od rojstva prof. dr. Josipa Plemlja. Rodil se je na Bledu in že zelo kmalu začel kazati svoj izjemen talent za matematiko. Po gimnazijskih letih v Ljubljani je odšel na študij na Dunaj, kjer je leta 1898 tudi doktoriral in bil v samem vrhu takratnega razvoja matematične znanosti v Avstroogrski. Bil je redni profesor matematike na univerzi v Černovicah od 1908 do razpada monarhije, nato pa od 1919 do 1957 v Ljubljani, kjer je postal tudi prvi rektor novonastale Univerze. Za svoje delo je prof. Plemelj prejel več nagrad in priznanj. Predvsem njegovega matematičnega talenta in doprinosa smo se v Radiosferi spomnili z doc. dr. Boštjanom Kuzmanom s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je ob obletnici rojstva pripravil predavanja, razstavo in scenarij za film o prof. dr. Josipu Plemlju.
Odklop od vsakdana in spoznavanje novih kultur sta verjetno dva najpogostejša razloga, ki vodita k odločitvi za kakšno daljše potovanje. V Vietnam in Kambodžo je iz omenjenih razlogov zaneslo tudi radijsko sodelavko Darja Pograjc. Nataša Rašl jo je povabila v Radiosfero, kjer sta se pogovarjali o kavi, bahn mi-jih, spalnih avtobusih in 200-kilometrskem sistemu gverilskih rovov, ki so jih Vietnamci uporabljali v vojni z Američani. Potem pa sta orisali še največji verski objekt na svetu Angkor Wat v Kambodži in o tem, kako v tej državi s podganami rešujejo problematiko min oz. neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki ostajajo grozljiva dediščina desetletij vojnega stanja v tej državi. *opomba oz. popravek: Jajčno kavo v Vietnamu pripravljajo z rumenjakom in ne beljakom kot je bilo navedeno v pogovoru.
V tokratni radiosferi bomo po natanko treh mesecih spet malo preverili, kako so vaši možgani pripravljeni na kratki radijski izziv. Mesec marec smo v štirih epizodah serije ščegetanja posvetili temi Tedna možganov, ki se je letos ukvarjal s spolnostjo in intimo. In na marčevsko jutranje možgansko popotovanje, ki ga hrani naš arhiv, se bomo spomnili v naslednjih minutah. Avtor: Mojca Delač
V novi sezoni Napotkov bomo predstavljali rokodelce in stare obrti. Tiste, s katerimi se ukvarja le še en ali dva posameznika pa tudi tiste, ki v zadnjem času z modernejšimi pristop dobivajo nov zagon. V pomoč jim je tudi Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki je v veljavi od februarja letos, nosilec je Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport. Slovenska umetnost in kultura sta tudi krovni komunikacijski temi slovenskega turizma v letih 2024 in 2025. Kot menijo pristojni ima namreč Slovenija s sodobno umetniško produkcijo in bogato kulturno dediščino velike priložnosti pri pozicioniranju na globalnem trgu kot privlačna destinacija. O vsem naštetem smo se pogovarjali s Kati Sekirnik, vodjo rokodelskega centra DUO Škofja Loka in koordinatorko Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.
Čeprav je danes 2. april, se mnogi Romi, ne samo v Sloveniji, po vsem svetu pripravljajo že na obeležje najpomembnejšega romskega praznika v letu – svetovni dan Romov, ki ga bodo s številnimi prireditvami praznovali ne samo na dan praznika, 8. aprila ampak skozi cel teden. O zgodovini praznika in o položaju romske skupnosti v zadnjih treh desetletjih pri nas pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom, ki se je javil iz Murske Sobote.
Mednarodno študijo s prebojnim odkritjem je vodil slovenski raziskovalec dr. Peter Korošec
V tretji podjetniški Radiosferi bomo spoznali mladega podjetnika leta 2023, Seudina Softića, direktorja in ustanovitelja podjetja Autotech. Čeprav kot najstnik o podjetništvu ni sanjal, danes uspešno vodi podjetje z 28 zaposlenimi, ki se primarno ukvarja z robotizacijo in avtomatizacijo, sledijo pa tudi trendu pametnih tovarn in industrije 5.0.
Danes se odpravljamo na potovanje, in sicer v tropsko državo, ki leži na ekvatorju. Andreja Počkaj je izkušena solo popotnica, ki je prepotovala že 54 držav. Konec februarja se je za skoraj en mesec podala na potovanje po dveh afriških državah. Svojo pot je začela v Ugandi, tja se v naslednjih minutah odpravljamo tudi mi.
S tem mesecem se zaključuje projekt LifeLynx, ki je, kot vse kaže, risom uspešno zagotovil novo življenje v naših gozdovih. V dobrih šestih letih so v okviru pripeljali iz Romunije in Slovaške 18 risov ter jih naselili v naše gozdove, na Hrvaško in v Italijo. 14 se jih je uspešno vključilo v tukajšnjo populacijo in so do zdaj so prispevali že 30 mladičev. Spremljanje njihovega gibanja s telemetričnimi ovratnicami pa razkriva številne zanimivosti o sicer zelo skritem življenju risov. Po kakšnih poteh hodijo, je v Radiosferi pojasnil vodja projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije. Foto: ris Maks, avtor Miha Krofel/LifeLynx
Kavč festival v teh dneh z najrazličnejšimi dogodki razvaja kulturne sladokusce. Festivalu smo se pridružili tudi na Prvem, med torkom in petkom ob 12.15 lahko na naših frekvencah prisluhnete koncertom. V oddaji Prva vrsta na Kavč festivalu smo kavč v Studiu 13 na Tavčarjevi 17 ponudili enemu izmed izvajalcev. Kateremu je to, kaj vse se je že zgodilo na letošnji izvedbi Kavč festivala in kaj se še bo, je predstavila glasbena urednica Alja Kramar.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Ob pol devetih v Radiosferi smo pokukali na zanimivo delavnico z Robijem in njegovim kovčkom. Kdo je Robi in kaj nosi s seboj? Preverite v Radiosferi, v kateri boste slišai, kako so se učenci in učenke 2.a in 2.b razreda osnovne šole Toneta Čufarja čudili in učili o možganih, na obisk pa sta prišli tudi prof. dr. Maja Bresjanac, zdravnica in nevroznanstvenica ter Lana Blinc, zdravnica in doktorska študentka nevroznanosti (zdravaglava.si). Pripravlja: Mojca Delač.
Že od sredine februarja se pri nas dvoživke množično selijo, v iskanju vodnih površin za odlaganje mresta pa prečijo tudi ceste. Prav zato v tem času potekajo številne akcije prostovoljcev, a obstajajo tudi trajnejše rešitve, kot so cestni podhodi za dvoživke. V Radiosferi se bomo za nekaj trenutkov znašli na akciji prostovoljcev, ki ob Večni poti v Ljubljani skrbijo za varen prehod dvoživk čez cesto, in izvedeli več o profektu Life Amphicon, ki na več koncih Slovenije skrbi za celostno reševanje dvoživk in njihovega življenjskega prostora.
V Sloveniji je bilo do zdaj opaženih več kot 380 vrst prostoživečih ptic. Spoznavali smo jih tudi na Prvem programu, morda se spomnite našega projekta Ptičja simfonija. Andreja Gradišar je s pomočjo slovenskih ornitologov predstavila različne ptice. Tokrat smo ponovili epizodo o plavčku, vas pa smo preizkusili v poznavanju različnih vrst ptic.
V tokratni četrtkovi epizodi Radiosfere sta se nam pridružili vodji Tedna možganov in skupine Gube, Amadeja Oder in Lovro Pečnik. Pred nami je najbolj možganski teden v letu!
Danes smo se podali v globine, pogovarjali smo se namreč o potapljanju. In kljub temu, da ob potapljanju vsi pomislimo na poletje, pa nekaterih mraz ne ustavi, potapljajo se tudi pod ledom ali celo v jamah. Lano Furlan je zanimalo, kakšno opremo potapljači potrebujejo, kje se lahko sploh potapljajo in na kaj morajo paziti pri potapljanju?
Lahko bi rekli, da je mesec marec mesec žensk. 8. marca namreč praznujemo dan žena, 25. pa materinski dan. Zgodovinsko gledano, je bila glavna naloga žensk predvsem rojevanje otrok. Ženske so matere in žene; ženske kuhajo, pospravljajo, šivajo in perejo; skrbijo za partnerje in so bile v veliki meri izključene iz poklicev z visokim družbenim statusom. Kakšno vlogo in položaj zavzemajo Rominje in kako je bilo nekoč pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Mediji v sosednji Avstriji poročajo, da so v samo dveh mesecih letošnjega leta zaznali že skoraj toliko primerov ošpic kot lani v celotnem letu. Ta podatek uvršča Avstrijo med prve tri najbolj ogrožene države v Evropski uniji. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki se lahko zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Za Radiosfero smo govorili z otroškim infektologom Volkerjem Strengerjem iz Univerzitetne klinike v Gradcu. Če v Sloveniji skrbno spremljamo avstrijske izbruhe ošpic, pa so v Avstriji pozorni na primere oslovskega kašlja, ki jih beležimo pri nas. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Cynthia S. Goldsmith Content Providers(s): CDC/ Courtesy of Cynthia S. Goldsmith; William Bellini, Ph.D./ Public domain
V slovenskem podjetju Flexkeeping so razvili platformo, ki jo danes uporablja približno 800 hotelov v več kot 70 državah. Soustanovitelj in direktor podjetja Luka Berger je do ideje za aplikacijo prišel leta 2012, ko se je odpravil na študentsko delo v Združene države Amerike. Kaj so bili njegovi prvi koraki po prihodu nazaj v Slovenijo in kakšne so bile prve podjetniške izkušnje? Poleg odgovorov na ta vprašanja pa v drugi podjetniški Radiosferi izvemo tudi, da gre podjetništvo z roko v roki z vztrajnostjo.
Kaj se v Deželi vulkanov, kakor tudi pravijo Indoneziji, skriva za opisom »modri ogenj«? Kako je videti spust v vulkan in zakaj tam ne diši najbolj prijetno? Pa kakšna je v Indoneziji zdravstvena oskrba in kateri lepotni standard še kar trdovratno vztraja? Lana Furlan se je v lastni režiji podala na raziskovanje te države. Pogovor sva začeli na Baliju, ki je najbolj turističen, najbolj znan izmed indonezijskih otokov, pa tudi najbolj »drugačen«. Kaj to pomeni, razkrijeva v Radiosferi.
Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Neveljaven email naslov