Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izbrana skladba:
Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi
Glasbeni predlogi so bili:
Rafko Irgolič - Sneguljčica
Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi
George Michael - Freedom
224 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Izbrana skladba:
Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi
Glasbeni predlogi so bili:
Rafko Irgolič - Sneguljčica
Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi
George Michael - Freedom
Iskanje izgubljenih mest starih civilizacij sredi tako rekoč neprehodne džungle se sliši skoraj kot nek romantičen kliše v slogu kakega Indiane Jonesa, vendar v primeru prof. dr. Ivana Šprajca povsem drži. Po 35 letih raziskovanja starih Majev se še vedno podaja na teren, v osrčje mehiškega polotoka Jukatan, do ostankov spet kakega novega, pozabljenega mesta, katerega ostanke je že davno prerastla džungla. Za svoje delo na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoamerike je letos prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanosti.
Bliža se noč čarovnic in rezljanje buč, navada, ki izvira iz stare irske legende o »skopuškem Jacku«. V posmrtnem življenju zaradi svojega pohlepa nenehno nosi s seboj vrečo zlatnikov in gorečo bučo. Na Irskem in Škotskem so ljudje začeli izdelovati svoje različice Jackove laterne, to pa se je pozneje preselilo tudi v Slovenijo. Mi pa se bomo zato v današnji Radiosferi odpravili na kmetijo Primžar, kjer pridelujejo vse vrste buč. Radiosfero je pripravila Lana Furlan.
Eva Vrevc Jenko se je kljub končanemu študiju medicine odločila, da bo polno zaposlena na kmetiji moževe družine. Z njenim prihodom so odprli dopolnilno dejavnost predelave mleka, našli tržno nišo ter lansirali domači mocarelo in burato, z njeno pomočjo spretno uporabljajo družbena omrežja pri komuniciranju s kupci. Eva je za mlade kmetice pripravila tudi poseben rokovnik. Je glasna zagovornica enakopravnosti žensk v kmetijstvu, temu posveča tudi poseben profil na Instagramu.
Na pobudo Združenih narodov je 11. oktober mednarodni dan deklic, katerega namen je ozaveščati o pravicah deklic in prepoznavati izzive, s katerimi se soočajo. Združeni narodi sicer ugotavljajo napredek, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Mnogim deklicam po vsem svetu so kršene osnovne človekove pravice. So žrtve vojn in raznovrstnega nasilja. Kar ena izmed petih deklic ne konča osnovne šole, v nekaterih državah so številne deklice prisiljene v otroške poroke ali so tarče spolnega nasilja. O položaju deklic v svetu in pri nas se bomo pogovarjali z Metko Naglič iz Društva Amnesty International Slovenije.
9. oktober je Svetovni dan pošte. Na ta dan so pred 150 leti, torej leta 1874, v Švici ustanovili Svetovno poštno zvezo. Pa ste se kdaj vprašali, koliko znamk smo recimo izdali od osamosvojitve? Kako sploh pride do izdaje katerekoli znamke in kdo odloči, kaj bo na znamkah – tako rednih kot priložnostnih?
Raziskovalne naloge rojakov iz sosednjih držav pogosto odražajo razmere znotraj slovenske skupnosti.
Vsak prvi četrtek v mesecu v Konstanti govorimo o - matematiki. Tema tokratne oddaje je neskončnost. So vse neskončne množice enako velike ali je katera neskončnost večja od druge? In kako to sploh ugotovimo?
V zadnjih letih je bilo izvedenih veliko raziskav in analiz, ki so pokazale, da proizvajalci oblačil uporabljajo škodljive kemikalije. Potrošniške organizacije iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije so združile moči in v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjega perila z jasnim ciljem: ugotoviti, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu. Kakšne so ugotovitve? Sogovornica: Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS
Spoznali bomo ameriškega profesorja Michaela Bigginsa, ki je zaljubljen v slovenščino, za katero pravi, da je čarobna. Američan v Seattlu na zahodni obali Združenih držav na niverzi Washington vodi oddelek za slavistiko in vzhodnoevropske književnosti. Slovenščino preučuje, poučuje, pa tudi prevaja slovenska dela v angleščino.
V Radiosferi tokrat o zdravilu, ki je popolnoma spremenilo zdravljenje revmatoidnega artritisa, luskavice, kronične vnetne črevesne bolezni in še nekaterih drugih avtoimunih obolenj. O njegovi veliki učinkovitosti in uporabnosti priča podatek, da gre za tretje najbolj prodajano zdravilo na svetu. Samo leta 2023 je promet z njim znašal 13 milijard dolarjev. To je tarčno zdravilo z učinkovino adalimumab. S pomočjo sodelavcev in velikega farmacevtskega koncerna ga je razvil eden od najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Ob njegovem obisku v Sloveniji je z njim govoril Iztok Konc. Foto: Slika je simbolično shematična/ Stephen Curry/ Flickr, cc
Začetki mednarodnega podjetja MESI segajo v leto 2010, ko je skupina ustanoviteljev v okviru diplomske naloge razvila napravo za zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. V skoraj 15 letih je podjetje zraslo na več kot 130 zaposlenih, na portfelj svojih izdelkov, s katerimi so prisotni na več kot 50 tujih trgih, pa so dodali še druge diagnostične naprave. O periferni arterijski bolezni (PAB), pomenu preventive in širitvi na tuje trge je spregovoril Jure Zadravec, vodja marketinškega komuniciranja.
Danes praznujemo svetovni dan Bollywooda, torej filmske industrije, ki je značilna za Indijo. Bollywoodski filmi vsebujejo prepoznavne glasbene in plesne sekvence, v katerih igralci združujejo številne indijske klasične in ljudske plese. Poleg tega indijska filmska industrija ustvari dvakrat toliko filmov kot hollywoodska in proda milijardo več vstopnic za kinematografe. Kaj torej Bollywood sploh je in kako so videti plesne sekvence pri tej filmski industriji, je ob mednarodnem dnevu Bollywooda zanimalo Lano Furlan.
Kako okoljska vprašanja in njihovo prepletenost predstaviti na najbolj enostaven način? Ena izmed možnosti je z družabno igro. Danes bomo predstavili dve okoljski igri, razviti v Sloveniji. Prva – Trade Jack – je izšla že leta 2018, njena tema pa je pravična trgovina. Druga – Ni planeta B –je prvič izšla lani, pred kratkim pa je na trg prišla nekoliko prenovljena, druga izdaja. V tej igri se lotevamo reševanja podnebne in biodiverzitetne krize.
Slovenija ima približno 1355 turističnih kmetij različnega tipa - to so izletniške kmetije, turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoči in osmice. Njihovo kategorizacijo označujejo jabolka, trenutno od 1 do 4, v pripravi je tudi kategorija 5 jabolk, ki jo bodo lahko dobile le redke kmetije. 18. sezona naPOTkov nas bo peljala na 15 izbranih kmetij, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: nosijo znak Slovenija green, so primeri dobrih praks ter so enakomerno razpršene po vseh štirih makro regijah. V pogovoru so predstavljene značilnosti kmetij, kriteriji za kategorizacijo in smernice za goste. Sogovornica je Renata Kosi, svetovalka specialistka za turizem na kmetijah za območje celotne Slovenije na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje.
Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z učenjem slovenščine na avstrijskem Koroškem. Kot pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser, je vpis v dvojezične ljudske šole letos rekorden. Vpisanih je namreč več kot polovica vseh učenk in učencev. Kako pa je po končani ljudski šoli? Strokovnjaki namreč opozarjajo, da večina ne nadaljuje z učenjem slovenščine. Prav zato so na nekaterih srednjih šolah; med drugim v Pliberku, Železni Kapli in Velikovcu, dijakom ponudili slovenščino kot delovni jezik. Kakšen pa je odziv? Pomemben izziv v manjšinskem šolstvu ostajajo usposobljeni učitelji in profesorji. Tudi na avstrijskem Koroškem jih primanjkuje, pravi Sabina Sandrieser, predvsem v zahodnem delu dežele. Težave rešujejo na različne načine, tudi s prerazporeditvami. Letos pa sta delo dobili tudi učiteljici, ki sta diplomirali v Sloveniji. Kakšni pa so pogoji za zaposlitev pedagogov iz Slovenije? Prisluhnite!
Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej. Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore. Foto: Krater Vivaldi na površju Merkurja, kot ga je posnela sonda BepiColombo; Vir: ESA/JAXA
Kljub temu da se vsi učimo prve pomoči vsaj enkrat v življenju, pa se ob pravih situacijah veliko ljudi ustraši in zato sploh ne pomaga ponesrečencu, pove pred svetovnim dnevom prve pomoči Tina Furlan, reševalka v reševalnem vozilu in diplomirana medicinska sestra v ZD Sežana. Kakšna so torej pravila prve pomoči izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti 2002., nato pa je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi. Pripravil jo je Milan Trobič, bere Darja Pograjc.
Se da o matematiki pogovarjati že ob prvi jutranji kavi? V oddaji Konstanta- vsak prvi četrtek v mesecu - bomo skušali pokazati, da se da in da je to celo zabavno. V prvo oddajo smo povabili profesorja Andreja Bauerja s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kakšni so matematični dokazi, so aksiomi svete resnice in ali se sploh da dokazati ali ovreči vse matematične trditve. Koliko svobode imamo pri izbiri aksiomov?
S septembrom in šolo so z roko v roki povezani tudi zgodnje vstajanje, učenje in odmori. Zakaj sploh potrebujemo odmor in počitek in ali je čisto vsak odmor kvaliteten odmor, je v današnji Radiosferi preverila Lana Furlan.
Neveljaven email naslov