Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv.
Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo.
Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
210 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv.
Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo.
Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
Pot Radiosfere danes vodi v Indijski ocean, v katerem je dobrih 200 kilometrov od juga Indije Šrilanka. Slovenci razmeroma pogosto zaidemo tja. Morda manjkrat v zadnjem letu, saj so Šrilanko pretresali pomanjkanje surovin in nemiri. Kakšen je hipni položaj, bo pojasnila Šrilančanka Anesta Barnett, ki že leta živi v Mariboru. Popeljala nas bo po otoku in nas naučila nekaj besed v singalščini.
Izsledke raziskave so na začetku maja objavili v najbolj cenjeni medicinski reviji na svetu: The New England Journal of Medicine.
V Radiosferi smo se v okviru celodnevne terenske oddaje ustavili na levem bregu Ravtarskega potoka, ob katerem se nahaja Jakova kovačija. Njeni začetki segajo v 20. leta 20. stoletja, znana je bila predvsem kot orodna kovačija, v njej so izdelovali celo kuhinjske štedilnike. Kovaški mojster Milan Valentinčič je pognal kovaški meh in pokazal veščine vihtenja kovaškega kladiva, lokalni vodnik Društva Baška dediščina Cveto Zgaga pa nam je opisal izjemno stavbno in tehniško dediščino Jakove kovačije in Prangerjevega milna.
Na svetu je le sedem vrst morskih želv. Prav za vse bi lahko rekli, da so ogrožene. Na svetu obstaja več različnih projektov, s katerimi poskušajo pomagati želvji populaciji. Eden takih je v Kostariki, kjer se nahaja rezervat Playa Tortuga. Prostovoljci tam delajo z želvami pa tudi z drugimi živalskimi vrstami. Delajo brezplačno, zagotovljeno imajo nastanitev in prehrano. na ta način državo spoznajo nekoliko drugače kot tipičen popotnik. V oddaji tudi o tem, kaj najbolj ogroža želve. Obiskali pa smo tudi otok z želvami na Sejšelih.
V Radiosferi smo se ozrli v vesolje, v sfere torej, kamor se radijski valovi širijo že 126 let, vse od prvega radijskega sporočila.
V Radiosferi tokrat svet lovimo visoko v gorah. Slovenke in Slovenci smo na račun gora že zdavnaj dosegli svetovno slavo, poznavanje gora pa smo znali tudi izkoristiti. Janez Vajkard Valvasor, Baltazar Hacquet, Antonio Scopoli, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in drugi so le nekateri od znamenitih raziskovalcev naših gora. V Radiosferi tokrat govorimo predvsem o tem, kaj imajo vsi našteti skupnega: gorske vodnike, ki opravljajo enega izmed na naših tleh najstarejših poklicev in se morajo vedno bolj prilagajati spremembam, ki jih prinaša globalno segrevanje.
Bliža se svetovni dan čebel – 20. maj. Nabiranje medu je starodavna praksa. Še bolj pomembne pa so čebele in druge žuželke z vidika opraševanja rastlin. Tako nam ljudem zagotavljajo hrano, prehransko varnost, prispevajo pa tudi k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Če seveda ljudje poskrbimo zanje oz. ne posegamo pretirano v njihovo okolje, kar se sicer dogaja vse pogosteje. In tako čebele izginjajo z nekaterih območij. Predvsem o tem v tokratni Radiosferi.
Avgusta 2021 so Zavrate v občini Radeče postale prva podnebno nevtralna in samozadostna vas v Sloveniji. Leto in pol pozneje preverjamo, ali so se pričakovanja lokalne skupnosti uresničila? Kakšne koristi in prihranke prinaša skupinsko pridobivanje sončne energije? Zakaj se je vas Zavrate povezala z energetsko tržnico SunContract? In še pogled v vesoljska prostranstva. Ali bodo prihodnost električne oskrbe sončne elektrarne v vesolju, ki bodo nato pošiljale energijo na Zemljo?
Med poklici v očeh javnosti so najbolj zaupanja vredni gasilci in reševalci, sledijo medicinske sestre. V tednu, ko zaznamujemo mednarodni dan medicinskih sester, bomo obiskali kolektiv enote Center Zdravstvenega doma Ljubljana. Z nami bodo tri predstavnice tega poklica: glavna medicinska sestra ter medicinski sestri s področja pediatrije in patronažnega varstva. Bi ga lahko opravljale, če ne bi imele čuta za delo z ljudmi? Kako jih v zasebnem življenju zaznamuje poklicna deformacija?
Prva Radiosfera gre na sprehod po Liverpoolu, ki je te dni – tudi zaradi Pesmi Evrovizije – še posebej oblegan. Kakšno je vzdušje v mestu, smo vprašali Slovenko, ki živi tam, Živo Bobek. Skupaj z Angležinjo Julio Oregan sta nas popeljali tudi po nekaj zanimivih točkah mesta, ki ima dve katedrali in najstarejšo kitajsko skupnost v Evropi.
Neveljaven email naslov