Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali je podjetništvo, ki ne temelji na nenehnem ustvarjanju dobičkov, možno? Vprašanje je pravzaprav narobe postavljeno. V razmerah, ko smo že trčili ob planetarne meje in ko je zelo jasno, da naš način življenja ni vzdržen, je namreč odgovor jasen: takšno podjetništvo je nujno. Vprašanje je, kako do tega? Obstajajo primeri dobrih praks, ki temeljijo na skupnostnih projektih ali tem, da bistvo podjetništva ni povečevanje dobičkov- Eno možno pot kaže doktorica Melanie Rieback, etična hekerica, ki je prejšnji mesec obiskala Ljubljano.
203 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Ali je podjetništvo, ki ne temelji na nenehnem ustvarjanju dobičkov, možno? Vprašanje je pravzaprav narobe postavljeno. V razmerah, ko smo že trčili ob planetarne meje in ko je zelo jasno, da naš način življenja ni vzdržen, je namreč odgovor jasen: takšno podjetništvo je nujno. Vprašanje je, kako do tega? Obstajajo primeri dobrih praks, ki temeljijo na skupnostnih projektih ali tem, da bistvo podjetništva ni povečevanje dobičkov- Eno možno pot kaže doktorica Melanie Rieback, etična hekerica, ki je prejšnji mesec obiskala Ljubljano.
17. sezono napPOTkov pripravljamo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Katere poti bomo prehodili in kaj bo še ustvarjalo planinsko vzdušje na Prvem, izveste v pogovoru z Manco Ogrin, predstavnico za odnose z javnostmi na PZS.
Ta - za mnoge praznično-dopustniški teden - bo tudi v znamenju druženj s Slovenci iz zamejstva in sveta. V državnem zboru bo v četrtek potekalo že 20. Vseslovensko srečanje, tokrat posvečeno mladim. Na konservatoriju za glasbo in balet bo nato sledila opereta Kot stari naredi je vedno prav, nastala na avstrijskem Koroškem, kot uvod v prireditve Dobrodošli doma. Nadaljevalo se bo v petek z ogledom Narodne in univerzitetne knjižnice, vrhunec pa bo v soboto v Celju s popoldanskim nastopom folklornih in pevskih skupin iz zamejstva in sveta. Dobrodošli doma je srečanje rojakov iz sveta – izseljencev in zdomcev – ter iz sosednjih držav, ki je leta 2011 nasledilo Izseljeniški piknik in Srečanje v moji deželi. V sinočnjih Sotočjih se je Mateja Železnikar o tem pogovarjala z dr. Borisom Jesihom. Takrat je bil državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, zdaj pa je predsednik Slovenske izseljenske matice, ki že drugič pripravlja prireditev Dobrodošli doma.
»Ne verjamem, da se lahko komunikacijskim vmesnikom človek-stroj v prihodnje izognemo. Treba jih bo integrirati v našo družbo s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi vred. Potrebno se je dovolj zgodaj o tem pogovarjati, da bodo varovalke dovolj hitro nastavljene. Nimam nobenega dvoma, da je prihodnost v večji povezanosti človeka s strojem.« Tako razmišlja prof. dr. Aleš Holobar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki tudi koordinira evropski raziskovalni projekt HybridNeuro.
Butter be kind je slovenska znamka naravne in okolju prijazne kozmetike, za katero stoji Teja Urankar. Znanstvenica in podjetnica je pred dvemi leti zapustila Dunaj in kozmetično industrijo ter se podala v podjetniške vode. Danes so njeni izdelki že uspešno prodrli na tuje trge, na slovenskem pa jih uporabniki šele spoznavajo. O izzivih v podjetništvu, njeni poti, trendih in lepotni industriji je spregovorila v junijski podjetniški Radiosferi.
Danes se bomo podali na potovanje po centralni Aziji. Spoznali bomo muslimansko državo, skozi katero je nekdaj potekala Svilena pot - Uzbekistan. Tja se je podala Lara Lipnik, učiteljica, ki v svojem prostem času najraje potuje kar sama. Kaj vse ponuja ta država, pa izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan
Jadransko morje je sicer mnogo bolj varno kot nekatera druga morja ali oceani, v katerih živijo tudi človeku smrtno nevarne živali. Po odkritju zelo strupene ribe v Jadranskem morju - srebrnoprogaste napihovalke, tujerodne vrste, ki je prek Sueškega prekopa pred leti prišla v Sredozemsko morje in se v njem razširila - pa se je zastavilo vprašanje, katere strupene živali živijo ob naši obali? Naše morje je po besedah strokovne vodje Akvarija Piran dr. Manja Rogelja sicer zelo plitvo, a zanimivo in biotsko pestro, tudi v njem pa se najdejo strupene oz. potencialno človeku nevarne živali.
Z lepim vremenom se je začela sezona množičnega obiska hribov in gora. Marsikdo se v gore odpravi tudi s svojim psom. Kako varno s psom v gore in kaj storiti ob morebitni nesreče oziroma kako se ji izogniti, več v tokratni Radiosferi s Katjo Arhar.
Pred vrati je evropsko nogometno prvenstvao. Na EURU bodo, kot vemo, tudi slovenski nogometaši: prvo tekmo bodo odigrali to nedeljo v Stuttgartu proti Danski, drugo v četrtek (20. 6.) v Műnchnu, tretjo pa v torek (25. 6.) v Kőlnu, proti Angliji. In na navijanje "za naše" se seveda ne pripravljmo samo v Sloveniji, temveč s tudi Slovenci, ki živijo v tujini, že v "nizkem startu".
30. maj je Svetovni dan multiple skleroze. Gre za avtoimunsko bolezen živčevja, ki povzroči poškodbe na možganskem tkivu. Kot opozarjajo strokovnjaki in bolnice ter bolniki, se multiple skleroze še vedno držijo številni predsodki. Temu pritrjuje gospod Edvard Rednak z Vinske gore pri Velenju, ki z boleznijo živi že 25 let. Več o njegovem življenju z multiplo sklerozo in o opozorilnih znakih, ob katerih moramo na posvet k zdravniku, pa v današnji Radiosferi.
Zadnja sredina Radiosfera odkriva podjetniške zgodbe in v tokratni smo se za hip ustavili v Bangladešu, kjer se je začela veja podjetništva, ki ima pozitiven družbeni učinek. Z Ano Belac z Impact Hub Ljubljana in vodjo programa Social Impact Award ter Matejem Aleksovim, podjetnikom in študentom ekonomije, smo se pogovarjali o socialnem podjetništvu in preverili, kje se konča prostovoljstvo in začne socialno podjetništvo.
Romi danes živijo po vsem svetu. V Evropi naj bi jih po ocenah Sveta Evrope živelo okoli petnajst milijonov, v Sloveniji po neuradnih podatkih okoli šestnajst tisoč. O Romih, njihovi kulturi in zgodovini vemo veliko, pa vendar ostaja še toliko stvari neznanih, oziroma jih pripadniki večinskega prebivalstva ne vemo ali imamo o nekaterih navadah celo zmotno prepričanje. Ena teh so tudi poroke med Romi in Neromi. Obstajajo v romski skupnosti mešani zakoni? O tem z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb je zviševanje temperatur. Tako se je povprečna globalna temperatura dvignila že za več kot stopinjo Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Cilj pariškega sporazuma je omejitev dviga na največ stopinjo in pol do konca stoletja – je pa ta cilj brez ukrepanja nedosegljiv. Druga posledica, ki jo prav tako že občutimo tudi pri nas, pa je povezana s spremembami v padavinskih režimih. Tu so napovedi za Slovenijo zanesljive le v določeni meri. O tem smo se pogovarjali z meteorologom Anžetom Medvedom z Agencije za okolje.
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Poslušalci se boste morda spomnili, da smo jih pred približno mesec dni poklicali v Houston in se dan pred tekmovanjem pogovarjali z njimi. Zdaj je že znano, da je slovenska ekipa osvojila odlično 3. mesto, in čeprav astronavti ne bodo jedli slovenskega zajtrka, bo v vesolje vseeno odšlo nekaj slovenskega. Sogovorniki so člani ekipe, mentorja Katarina Smole in Andrej Molk ter študenta Mark Jeraj in Hana Wolf.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v tokratni Radiosferi.
Okoli Lune trenutno kroži kitajska misija Čang'e 6, s katero bodo v začetku junija skušali sploh prvič prinesti vzorce tal z oddaljene strani Lune. Do zdaj so samo Kitajci uspešno pristali na oddaljeni strani našega naravnega satelita in sicer leta 2019 z misijo Čang'e 4. Vzorci tal na predvidenem območju pristanka utegnejo razkriti številne neznanke o nastanku Lune, saj gre za najbolj staro površino meseca. Misija pa je v kitajskem vesoljskem programu zelo pomembna tudi širše. Z njo namreč preverjajo tudi tehnične manevre, ki bodo pomembni pri pristanku (in zlasti povratku) prvih tajkonavtov, ki naj bi po načrtih na Luno stopili do leta 2030. Zelo zanimiva so tudi imena kitajskih odprav, saj se izhajajo iz starih kitajskih legend.
Kaj ima mleko opraviti s svežimi novicami? Pravzaprav veliko. Sploh v časih, ko še ni bilo interneta in pametnih telefonov, v tistih časih, ko ni bilo niti še mleka v tetrapaku. Takrat so bile vaške zbiralnice mleka pravi centri informacij in kot take tudi navdih za ustanovitev neobičajne improvizacijske igralske zasedbe Radio Mlajku, ki letos obeležuje 20. obletnico. Del igralske zasedbe je tudi Maruša Prelesnik Zdešar.
V torkovih Radiosferah med drugim predstavljamo zgodbe slovenskih rojakov v tujini. Lili Brunec, urednica oddaje Slovencem po svetu, pripoveduje o zgodbi slovenske izseljenke Sabine Sečnik iz Toronta. Rojena je v Kanadi, kamor so se ob koncu 60. let prejšnjega stoletja prvič preselili njeni starši.
Danes se v duhu pesmi Evrovizije tudi v Radiosferi odpravljamo na Švedsko. Skupaj z Lukom Butinarjem se bomo usedli v avtomobil in tokrat raziskali to skandinavsko državo. Kaj vse Švedska ponuja in kakšni so Švedi, je zanimalo Lano Furlan. Več pa v prihodnjih minutah.
Letos je minilo petdeset let od sprejetja jugoslovanske ustave, ki je v 191. členu prva na svetu opredelila novo človekovo pravico: pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Na Mirovnem inštitutu in oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v torek odprli razstavo, ki predstavlja ključne mejnike v zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji. To pravico so nedavno vpisali v ustavo tudi v Franciji. Ravno te dni pa teče velika mednarodna kampanja za varen in dostopen splav v Evropi. O pomenu reproduktivnih pravic za ženske in celotno družbo se bomo pogovarjali z Majo Koražijo Jereb iz Inštituta 8. marec.
Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.
Neveljaven email naslov