Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“O težavah na delovnem mestu se ne bi smeli pogovarjati na hodnikih,” pravi Luka Pregelj, direktor in ustanovitelj podjetja Quantifly, v katerem se ukvarjajo z organizacijsko diagnostiko. Gre za proces, s katerim se ocenjujejo in analizirajo struktura, delovanje in uspešnost organizacije, cilj pa je prepoznati močna in šibka področja ter razumeti dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost organizacije.
233 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
“O težavah na delovnem mestu se ne bi smeli pogovarjati na hodnikih,” pravi Luka Pregelj, direktor in ustanovitelj podjetja Quantifly, v katerem se ukvarjajo z organizacijsko diagnostiko. Gre za proces, s katerim se ocenjujejo in analizirajo struktura, delovanje in uspešnost organizacije, cilj pa je prepoznati močna in šibka področja ter razumeti dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost organizacije.
Romi danes živijo po vsem svetu. V Evropi naj bi jih po ocenah Sveta Evrope živelo okoli petnajst milijonov, v Sloveniji po neuradnih podatkih okoli šestnajst tisoč. O Romih, njihovi kulturi in zgodovini vemo veliko, pa vendar ostaja še toliko stvari neznanih, oziroma jih pripadniki večinskega prebivalstva ne vemo ali imamo o nekaterih navadah celo zmotno prepričanje. Ena teh so tudi poroke med Romi in Neromi. Obstajajo v romski skupnosti mešani zakoni? O tem z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb je zviševanje temperatur. Tako se je povprečna globalna temperatura dvignila že za več kot stopinjo Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Cilj pariškega sporazuma je omejitev dviga na največ stopinjo in pol do konca stoletja – je pa ta cilj brez ukrepanja nedosegljiv. Druga posledica, ki jo prav tako že občutimo tudi pri nas, pa je povezana s spremembami v padavinskih režimih. Tu so napovedi za Slovenijo zanesljive le v določeni meri. O tem smo se pogovarjali z meteorologom Anžetom Medvedom z Agencije za okolje.
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Poslušalci se boste morda spomnili, da smo jih pred približno mesec dni poklicali v Houston in se dan pred tekmovanjem pogovarjali z njimi. Zdaj je že znano, da je slovenska ekipa osvojila odlično 3. mesto, in čeprav astronavti ne bodo jedli slovenskega zajtrka, bo v vesolje vseeno odšlo nekaj slovenskega. Sogovorniki so člani ekipe, mentorja Katarina Smole in Andrej Molk ter študenta Mark Jeraj in Hana Wolf.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v tokratni Radiosferi.
Okoli Lune trenutno kroži kitajska misija Čang'e 6, s katero bodo v začetku junija skušali sploh prvič prinesti vzorce tal z oddaljene strani Lune. Do zdaj so samo Kitajci uspešno pristali na oddaljeni strani našega naravnega satelita in sicer leta 2019 z misijo Čang'e 4. Vzorci tal na predvidenem območju pristanka utegnejo razkriti številne neznanke o nastanku Lune, saj gre za najbolj staro površino meseca. Misija pa je v kitajskem vesoljskem programu zelo pomembna tudi širše. Z njo namreč preverjajo tudi tehnične manevre, ki bodo pomembni pri pristanku (in zlasti povratku) prvih tajkonavtov, ki naj bi po načrtih na Luno stopili do leta 2030. Zelo zanimiva so tudi imena kitajskih odprav, saj se izhajajo iz starih kitajskih legend.
Kaj ima mleko opraviti s svežimi novicami? Pravzaprav veliko. Sploh v časih, ko še ni bilo interneta in pametnih telefonov, v tistih časih, ko ni bilo niti še mleka v tetrapaku. Takrat so bile vaške zbiralnice mleka pravi centri informacij in kot take tudi navdih za ustanovitev neobičajne improvizacijske igralske zasedbe Radio Mlajku, ki letos obeležuje 20. obletnico. Del igralske zasedbe je tudi Maruša Prelesnik Zdešar.
V torkovih Radiosferah med drugim predstavljamo zgodbe slovenskih rojakov v tujini. Lili Brunec, urednica oddaje Slovencem po svetu, pripoveduje o zgodbi slovenske izseljenke Sabine Sečnik iz Toronta. Rojena je v Kanadi, kamor so se ob koncu 60. let prejšnjega stoletja prvič preselili njeni starši.
Danes se v duhu pesmi Evrovizije tudi v Radiosferi odpravljamo na Švedsko. Skupaj z Lukom Butinarjem se bomo usedli v avtomobil in tokrat raziskali to skandinavsko državo. Kaj vse Švedska ponuja in kakšni so Švedi, je zanimalo Lano Furlan. Več pa v prihodnjih minutah.
Letos je minilo petdeset let od sprejetja jugoslovanske ustave, ki je v 191. členu prva na svetu opredelila novo človekovo pravico: pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Na Mirovnem inštitutu in oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v torek odprli razstavo, ki predstavlja ključne mejnike v zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji. To pravico so nedavno vpisali v ustavo tudi v Franciji. Ravno te dni pa teče velika mednarodna kampanja za varen in dostopen splav v Evropi. O pomenu reproduktivnih pravic za ženske in celotno družbo se bomo pogovarjali z Majo Koražijo Jereb iz Inštituta 8. marec.
Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.
Čebelarjenje v slovenskih mestih ni novost, ni modna muha in ni posebnost, smo slišali v prvomajski Radiosferi. Tokrat bomo pogled na urbano čebelarjenje še malo razširili, obudili bomo spomin na to, kako so začeli čebelariti na strehi pariške opere, kar velja za »prapok« evropskega sodobnega urbanega čebelarstva. Potem bomo spoznali dva uspešna mestna čebelarja, Mark čebelari v Londonu, Olaf v Berlinu. Ob koncu se bomo vrnili v Ljubljano in vas spomnili, da je bil tudi naš veliki arhitekt Jože Plečnik povezan s čebelami.
Slovenija je čebelarska dežela, saj je pri nas registriranih okoli 10 tisoč čebelarjev. Naša država je tudi pobudnica svetovnega dneva čebel, ki ga zdaj že nekaj let obeležujemo 20. maja. Na praznik dela pa tokrat o čebelah delavkah, ki veljajo za najboljši primer marljivosti, pridnosti in hkrati simbolizirajo moč skupnosti. Vse to se zrcali tudi v številnih slovenskih pregovorih, ki so vezani na čebele. Na primer: »Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.« Idiličen podeželski pejsaž s slovenskim čebelnjakom je razglednica, ki lahko obkroži svet, ki prikazuje red, ravnovesje, umeščenost v prostor, ki nam je blizu in sprejeta z družbenim konsenzom. Kaj pa prihod čebel v mesto in posledično čebelarjenje na strehah poslovnih stavb in kulturnih domov? Urbano čebelarjenje je relativno nov pojem, a vsebina, ki se skriva za njim ima dolgo tradicijo. Bojan Leskovec.
V torkovi Radisferi smo pogledali prek meje k rojakom v Furlaniji-Julijski krajini. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom "Kako lep je Trat" predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njeno bogato preteklost in živahno sedanjost. Z avtorji vodnika se je po mestu sprehodila Špela Lenardič.
Na sledi za novico, da so v naši največji bolnišnici uspešno izvedli prvo ciljano radionuklidno zdravljenje, smo se srečali z dr. Katjo Zaletel. Zdravnica, ki vodi Kliniko za nuklearno medicino, je povedala, da razvoj radioaktivnega zdravila še zdaleč ni enostaven. Kolegi specialisti radiofarmacije so ga namreč razvijali v popolnoma aseptičem okolju; za zaščito pred sevanjem pa je bil prostor obdan s tonami svinca. Njihov trud se je izplačal: iz UKC Ljubljana so namreč na začetku aprila (4. 4. 2024) sporočili, da sta novo radioaktivno zdravilo prejela dva bolnika z metastatskim rakom prostate. Več v Radiosferi, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Podjetje Recatalyst se ukvarja z razvojem katalizatorjev naslednje generacije za gorivne celice, s čimer želijo trgu predstaviti alternativo fosilnim gorivom in motorjem na notranje izgorevanje. Podjetje je nastalo kot spin-out iz Kemijskega Inštituta v Ljubljani, v letu 2021 sta ga ustanovila dr. Matije Gatala in Tomaža Bizjaka. Slednjega smo povabili pred mikrofon in povprašali, v čem sta si znanost in podjetništvo podobna in v čem se razlikujeta, pa tudi kdaj bomo izdelek startupa leta 2023 preizkusili tudi v praksi. Odgovorom prisluhnemo v podjetniški Radiosferi.
Z Alenko Kovačič, vodjo Govorne izvedbe na Radiu Slovenija, več o projektu, ki poteka v duhu povezovanja in brisanja notranjih meja v naši RTV hiši. Radijske vsebine, ki se ukvarjajo z jezikom, se namreč zdaj selijo na MMC in bodo tako na voljo še širši publiki, poleg zelo uporabnega projekta, ki pa je krovni radiotelevizijski. V obeh primerih so svoja znanja združili tako radijski lektorji in fonetičarki, kot tudi televizijski, skupaj s sodelavci v Multimedijskem centru RTV Slovenija. Poleg Govornega pomočnika se na MMC portal (znotraj Kulture) uvaja nova rubrika Jezik.
Vesolje ni nikoli v ravnovesju. Če bi bilo, v njem ne bi bilo ne zvezd, ne Zemlje in tudi nas ne. Prav zato so neravnovesna stanja snovi zelo zanimiva za raziskave, še zlasti tista stanja, ki so nam (še) skrita. Skrita pa so tako rekoč v času. V kvantnem svetu se stvari namreč zgodijo mnogo prehitro, da bi jih lahko videli. A če bi jih, bi se odprle številne nove možnosti; tiste najbolj praktične sodijo na področje kvantnih tehnologij. Evropski raziskovalni svet je prav nedavno namenil 2,5 milijona evrov raziskovalnih sredstev za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant) prof. dr. Draganu Mihailoviću z Inštituta Jožef Stefan, da odkrije in posname, kaj natanko se dogaja v kvantnih materialih v ekstremno kratkih časovnih intervalih: približno v času, ki ga svetloba potrebuje, da prepotuje debelino človeškega lasu. Kako si sploh predstavljati tako kratke trenutke in kaj obeta raziskava, je bila tema današnje Radiosfere.
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Iz Houstona so se nam oglasili mentorja Katarine Smole in Andrej Molk, študenta živilstva in prehrane Anže Jarc in Mark Jeraj ter Hana Wolf in Aljaž Ritmanič, študenta gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli.
Torkovo Radiosfero bomo posvetili slovenskemu jeziku, ki se ga učijo otroci in tudi odrasli slovenskih korenin v slovenskih dopolnilnih šolah, organiziranih v evropskih državah. V letošnjem šolskem letu tovrstni pouk poteka v 21 evropskih državah, obiskuje ga približno dva tisoč učencev (od tega je več kot 1000 otrok). Slovenski jezik in kulturo v tujini poučuje približno 45 učiteljev, ki so se pred dnevi v organizaciji Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Zavoda za šolstvo zbrali tudi na strokovnem izpopolnjevanju v Sloveniji. O učenju in poučevanju slovenskega jezika v slovenskih skupnostih v tujini več Lili Brunec, ki se je pogovarjala z učiteljico Petro Jan Likar, ki prihaja iz Bruslja in poučuje na širokem območju v Belgiji in Luksemburgu.
Ženske v znanosti še vedno nimajo enakih možnosti kot moški, le ena tretjina se jih po končanem doktoratu zaposli v akademski sferi prav tako pa tekom svojih kariernih poti težje napredujejo. Sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da so za takšno stanje krivi predvsem predsodki in stereotipi, ki se jih naučimo že v otroštvu in ki se prenašajo iz roda v rod. Pa vendar se v zadnjem času razmere izboljšujejo, dodaja gostja. Družba je vedno bolj senzibilizirana glede pomena enakosti spolov in tudi na ravni institucij sprejemajo mehanizme za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških. Z dr. Milico Antić Gaber se je pogovarjala Tita Mayer.
Neveljaven email naslov