Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V petek, 23.8.2024, je v Veliki Britaniji prvi pacient prejel prvo dozo poskusnega cepiva proti pljučnemu raku. Sodobno mRNK cepivo je razvilo nemško biotehnološko podjetje BioNTech, ki ga poznamo po cepivu proti covidu. Raziskovalci in zdravniki si od klinične študije, ki ob Veliki Britaniji poteka še v Nemčiji, Madžarski, Poljski, Španiji, Turčiji in ZDA, obetajo, da bo cepivo v pljučih tarčno uničilo rakave celice in preprečilo ponovitev pljučnega raka. Za komentar novice smo prosili zdravnico Katjo Mohorčič, ki v Kliniki na Golniku vodi Oddelek za internistično onkologijo. Z njo se je srečal Iztok Konc. Fotografija je simbolična: Calleamanecer/ WikimediaCommons, cc
218 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
V petek, 23.8.2024, je v Veliki Britaniji prvi pacient prejel prvo dozo poskusnega cepiva proti pljučnemu raku. Sodobno mRNK cepivo je razvilo nemško biotehnološko podjetje BioNTech, ki ga poznamo po cepivu proti covidu. Raziskovalci in zdravniki si od klinične študije, ki ob Veliki Britaniji poteka še v Nemčiji, Madžarski, Poljski, Španiji, Turčiji in ZDA, obetajo, da bo cepivo v pljučih tarčno uničilo rakave celice in preprečilo ponovitev pljučnega raka. Za komentar novice smo prosili zdravnico Katjo Mohorčič, ki v Kliniki na Golniku vodi Oddelek za internistično onkologijo. Z njo se je srečal Iztok Konc. Fotografija je simbolična: Calleamanecer/ WikimediaCommons, cc
Podnebne spremembe s posledicami, ki jih prinašajo, se dogajajo veliko prehitro, da bi se nanje lahko pripravili. Vidimo, da se tudi pri nas že soočamo z ekstremnimi vremenskimi pojavi, zaradi katerih morajo ljudje vsaj začasno zapustiti svoje domov, še veliko hujše pa so posledice v državah s slabo infrastrukturo, brez sistemov obveščanja in nasploh s slabo delujočim državnim aparatom, kjer se morajo prizadeti znajti sami. Zaradi poplav, neurij in plazov mora svoje domove vsako leto zapustiti več milijonov ljudi - gre pa v večinoma za notranje razseljene, torej ostanejo v svoji državi.
Knjižni sejem v Ljubljani je zelo pomemben za slovenske založbe iz sosednjih držav, ki skrbijo za krepitev in širjenje jezika znotraj narodne skupnosti, hkrati pa so tudi most, ki povezuje slovenske literate in literatke s širšim občinstvom. Na sejmu lahko te založbe predstavijo svojo knjižno ponudbo, opozorijo na najnovejše izdaje in se osebno srečajo s svojimi bralci.
Izbrana skladba: Stara polka - Trio Avsenik Glasbeni predlogi so bili: Alma del sur – Grafenauer Flamenko Projekt Dnevi, kakor je ta – Aleksander Mežek Stara polka- Trio Avsenik
Ste že kdaj v zadnjem letu umetno inteligenco, denimo ChatGpt, prosili, da namesto vas napiše prošnjo za delovno mesto, osnutek poročila, ki ga je zahteval vaš šef, ali pa nemara domačo nalogo za šolo? Če ste, nikakor niste osamljeni. Marsikdo se danes posluži predlogov, ki jih zdaj lahko ponudi generativna umetna inteligenca, kot je Chatgpt. Umetna inteligenca je pa kos tudi ustvarjanju slik in videoposnetkov. Zmožnosti te tehnologije so nedvomno prinesle pretres prav posebne vrste. Pa tudi že, vsaj ponekod, odpuščanja. Izzivi, ki nam jih je prinesla generativna umetna inteligenca, so v fokusu tokratne Radiosfere, v kateri je gostja dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI, ki organizira dvomesečno šolo Generativna umetna inteligenca in pravo, ki se na Pravni fakulteti začenja prav danes.
Kadar koli se sprehajamo mimo srednjih, žal pa vse bolj tudi osnovnih šol, srečamo mladostnike s pločevinkami energijske pijače v rokah. Skrbijo podatki, ki jih je pred nedavnim posredoval Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kažejo namreč, da energijske pijače pije kar 40,9 odstotka mladostnikov oziroma tako rekoč vsak drugi šolar ali dijak. Kaj to pomeni za mlade organizme in zakaj stroka pitje energijskih pijač mladim odsvetuje, raziskujemo v današnji Radiosferi.
"Festival Diwali je na prvi pogled festival zunanjih luči, ampak kot pravijo Hindujci, gre za festival notranje luči. Luči, ki izhaja iz nas samih," pravi Nina Petek, docentka za filozofijo s Filozofske fakultete Ljubljana. V njeni družbi smo se v tokratni Radiosferi sprehodili čez vseh pet dni festivala, ki ga vsako leto praznuje več kot milijarda ljudi.
Izbrana skladba: Baba'n'dica - Vodana Glasbeni predlogi so bili: The Beatles - Now and Then Baba'n'dica - Vodana Vruja - Il Genovese-Storu si je lepi vrt
Marsikdo je v začetku tedna z navdušenjem opazoval večerno nebo, na njem pa severni sij. Morda je tam bil, pa ga niste opazili, bi pa ga zaznal vaš mobilni telefon ali fotoaprat? Zakaj? Kako je mogoče, da nekaj, kar je ob polih veliko bolj pogosto, lahko opazujemo tudi pri nas? Bo res ugodna sezona za opazovanje Aurore Borealis? Kaj pa, če mislimo, da jo vidimo, pa je v resnici to nekaj drugega? V goste Radiosfere, ki ji tokrat lahko rečemo tudi "Magnetosfera", prihaja astrofizik z Zavoda Cosmolab, Andrej Guštin. Pripravila: Mojca Delač.
Med 3. in 5. novembrom je v Tovarni podjemov v Mariboru potekal 6. mednarodni Cassini hekaton Evropske komisije, ki se ga je udeležilo 45 tekmovalcev. S pomočjo obsežnih podatkov iz evropskih programov, kot so Copernicus, Galileo in EGNOS, so se ekipe posvetile reševanju perečih problemov s področja trajnostne infrastrukture, podpore proizvodnji hrane, dostopa do čiste vode in razumevanja ter napovedovanja prisilnih migracij. Pred mikrofon smo povabili predstavnika organizatorjev, Urbana Lapajneta.
V nedeljo, 5. novembra so Romi po svetu obeležili svetovni dan romskega jezika. Prvič so dan jezika praznovali leta 2008 po izidu prvega hrvaško romskega in romsko hrvaškega slovarja. Z urednikom in voditeljem oddaje Naše poti na Prvem, Sandijem Horvatom smo se ob zanimivostih jezika, naučili tudi nekaj izrazov v romskem jeziku.
Izbrana skladba: Tomaž Hostnik - Dekle iz zlatih sanj Glasbeni predlogi so bili: Tomaž Hostnik - Dekle iz zlatih sanj Bojan Adamič - Prelepa si bela Ljubljana Buldožer - Slovenija
Prvega novembra si ne moremo predstavljati brez cvetlic, natančneje brez krizantem! A zakaj je krizantema že kar prvonovembrska stalnica? In zakaj pozimi izbiramo cvetlice, ki so rdeče, oranžne ali rumene barve? Po odgovore smo se odpravili k predsedniku svetovnega cvetličarskega združenja Florint Simonu Ogrizku. Pred mikrofon ga je povabila Lana Furlan.
Torkova Radiosfera nas pelje v Benin, zibelko vuduja. Zakaj so zahodnjaške predstave o tem verovanju oz. filozofiji pogosto napačne in kako lahko v beninski duhovni prestolnici Ouida vudu, islam in krščanstvo sobivajo z roko v roki? Sogovornik: Amédée Kazotti, ki se je iz Benina v Slovenijo preselil pred slabim letom in pol.
Izbrana skladba: Ivanka Kraševec - Zadnji poljub Glasbeni predlogi so bili: Steve Klink trio - First Flight Of The Bluejay Katja Šulc - Na poti domov Ivanka Kraševec - Zadnji poljub
Naši kirurgi so izvedli operacijo kot iz znanstveno-fantastičnega filma. Tako so v ljubljanskem Kliničnem centru pospremili novico o novem uspehu slovenskih zdravnikov. Da so lahko kirurgi bolniku izrezali nevaren žilni strdek v pljučih, so mu med operacijo iz telesa odstranili kri in ga globoko podhladili. Pomembna člena zdravstvenega tima sta bila dr. Polona Mlakar in dr. Juš Kšela, gosta tokratne Radiosfere. Foto: UKC Ljubljana
Pred 95. rojstnim dnevom Radia Slovenija tudi v Radiosferi brskamo po spominih in obsežnem arhivu. Pavle Jakopič nas je spomnil na poskusno oddajanje in uraden začetek 28. oktobra 1928. Slišali smo izjavo prvega poklicnega tonskega mojstra ter se spomnili prve radijske rekreacije in nekaterih posebnih kvizov. Vedno znova radi povemo zgodbo o radijski kukavici, tokrat smo izvedeli tudi, zakaj so zanjo potrebovali žarnice.
Kaj bo v znamenitem Narodnem domu v središču Trsta je zelo aktualna razprava. Sto let po njegovem požigu sta dogovor o vračilu doma slovesno podprla predsednika Slovenije in Italije, lani pa je bila stavba tudi dejansko vrnjena slovenski narodni skupnosti, ki se zdaj odloča, kaj naj bi bilo v tej simbolni stavbi. V pomoč bi lahko bila tudi diplomska naloga Helene Lupinc, mlade rojakinje iz Italije. V tokratni Radiosferi objavljamo njeno vizijo, ki smo jo slišali v oddaji Sotočja.
Izbrana skladba: Ivo Robić - Ta tvoja ruka mala Glasbeni predlogi so bili: Toše Proeski - Jedina Onderuf/Malempre/Antoli - Afros Ivo Robić - Ta tvoja ruka mala
Kakšno je bilo vesolje, preden so se prižgale prve zvezde? O tem, t. i. temnem veku mladega vesolja, ne vemo kaj dosti. Da bi izvedeli več, si kozmologi želijo prestreči izredno šibek radijski signal iz tistega časa, ampak na Zemlji to ni mogoče, ker je Zemlja preglasna. Zato se bodo podali na drugo stran Lune. Projekt prvega radijskega teleskopa, ki ga bodo postavili na oddaljeni strani Lune, imenovan LuSee-Night, vodi Slovenec Anže Slosar, kozmolog z Nacionalnega laboratorija v Brookhavnu v ZDA.
V tokratni Radiosferi se podajamo v ljubljanski Center Rog, ki bo v prenovljeni podobi naslednji četrtek tudi uradno odprl svoja vrata. Izvedeli boste, zakaj ta objekt sodi med bolj pomembne objekte industrijske dediščine v Ljubljani, zakaj je tehnično in konstrukcijsko edinstven, čemu bo namenjen, kaj se bo v njem dogajalo, kaj pomeni, da gre za prostor krožne rabe in kako se bo razvijal v prihodnosti.
Neveljaven email naslov