Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor z makedonskima filmskima ustvarjalkama Teono Strugar Mitevsko in Labino Mitevsko. Teona je nedavno posnela film Dan brez imena – podlaga zanj je bila resnična zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov, z njo pa je orisala državo, ki se ne more otresti bremen preteklosti. V filmu je nastopila tudi režiserkina sestra Labina Mitevska, sicer producentka. Z obema se je pogovarjala Nina Gostiša.
708 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor z makedonskima filmskima ustvarjalkama Teono Strugar Mitevsko in Labino Mitevsko. Teona je nedavno posnela film Dan brez imena – podlaga zanj je bila resnična zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov, z njo pa je orisala državo, ki se ne more otresti bremen preteklosti. V filmu je nastopila tudi režiserkina sestra Labina Mitevska, sicer producentka. Z obema se je pogovarjala Nina Gostiša.
Pogovor z režiserko Dano Budisavljević, ki je posnela film Dnevnik Diane Budisavljević. V njem predstavi zgodbo o Avstrijki, katoličanki in gospodinji, ki je med drugo svetovno vojno iz hrvaških ustaških taborišč rešila tisoče pravoslavnih otrok. O oddaji spregovorita tudi igralka Alma Prica in eden od preživelih otrok, danes 80-letni gospod Živko Zelenbrz. Na fotografiji: Diana Budisavljević
V oddaji Razgledi in razmisleki se bomo ob stoti obletnici rojstva spomnili velikega italijanskega režiserja Federica Fellinija. Ob tej priložnosti je v tržaškem razstavišču Skladišče idej na ogled fotografska razstava o dveh filmskih mojstrovinah Federica Fellinija: Sladko življenje ter Osem in pol. Stote obletnice njegovega rojstva so se v Italiji spomnili 20. januarja in pripravili več spominskih prireditev. Trst tako ni izjema, razstava pa predstavlja fotografska dela treh znamenitih fotografov in mojstrovih sodelavcev. Razglede in razmisleke je pripravila Neva Zajc. Foto:Library of Congress. New York World-Telegram & Sun Collection. http://hdl.loc.gov/loc.pnp/cph.3c21239
Na Slovenskem poznamo Joséja Morello po romanu z naslovom Kakor poti v megli v prevodu Ferdinanda Miklavca. Avtor je konec lanskega leta obiskal Slovenski knjižni sejem – takrat ga je Andrej Rot povabil pred mikrofon. Govoril je predvsem o romanu Kakor poti v megli - gre za življenje avstrijskega anarhista in psihoanalitika Otta Grossa – dotaknila pa se je tudi romana West end, za katerega je lani prejel nagrado Gijón. avtor fotografije: Andrej Rot
Nobelovo nagrado za književnost za leto 2018 so decembra lani podelili poljski pisateljici Olgi Tokarczuk. Doslej je napisala vrsto romanov, esejističnih zbirk in knjig kratke proze in razvila nezgrešljiv literarni slog, ki navdušuje po vsem svetu – tako bralce kot strokovno javnost. Več njenih del imamo prevedenih tudi v slovenščino. Leta je 2017 izšel njen roman Jakobove bukve, lani pa roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih, oba v prevodu Jane Unuk. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali govor, ki ga je imela Olga Tokarczuk decembra nekaj dni pred podelitvijo nagrade v Stockholmu. Gre za tehtno in poglobljeno razmišljanje o položaju in moči oziroma nemoči literature v sodobnem svetu. Besedilo je prevedla Jana Unuk.
Nobelovo nagrado za književnost za leto 2018 so decembra lani podelili poljski pisateljici Olgi Tokarczuk. Doslej je napisala vrsto romanov, esejističnih zbirk in knjig kratke proze in razvila nezgrešljiv literarni slog, ki navdušuje po vsem svetu – tako bralce kot strokovno javnost. Več njenih del imamo prevedenih tudi v slovenščino. Leta je 2017 izšel njen roman Jakobove bukve, lani pa roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih, oba v prevodu Jane Unuk. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali govor, ki ga je imela Olga Tokarczuk decembra nekaj dni pred podelitvijo nagrade v Stockholmu. Gre za tehtno in poglobljeno razmišljanje o položaju in moči oziroma nemoči literature v sodobnem svetu. Besedilo je prevedla Jana Unuk.
Slišali boste predavanje, ki ga je imel najnovejši Nobelov lavreat za književnost, avstrijski pisatelj Peter Handke, nekaj dni pred podelitvijo nagrade v Stockholmu decembra lani. Odločitev Švedske akademije, da nagrado podeli pisatelju, ki se je med vojno v nekdanji Jugoslaviji s svojimi nastopi in zapisi opredelil za agresorsko – srbsko stran, je naletela na buren odziv in številne ugovore, ki pa jih je Handke v svojem govoru povsem odmislil. Namesto tega se je vrnil v svoje otroštvo ob slovenski materi. Handkejevo predavanje je prevedel ugledni prevajalec Štefan Vevar, dobitnik avstrijske državne prevajalske nagrade. Foto: EPA
Pogovor Ivane Zajc z Elisabetto Sgarbi, italijansko založnico in filmsko režiserko, ki je nedavno nastopila na ljubljanskem 35. knjižnem sejmu. Predstavila je svoj film Bližji drugje. Govori o stikih med slovensko in italijansko kulturo. V njem predstavlja tudi slovenske književnike, vključi pa tudi več odlomkov iz del Borisa Pahorja. Poznavalka in založnica slovenske novejše književnosti: poleg Borisa Pahorja še Alojza Rebule, Maura Kovachicha in Lojzeta Kovačiča, govori o svojem življenju, o filmih, založbi Tezejeva barka in tudi o sozaložniku Umbertu Ecu.
Véronique Olmi je priznana francoska igralka, pisateljica in scenaristka, napisala je več gledaliških iger, kratkih zgodb in romanov. Leta 2017 je izšel njen roman z naslovom Bakhita, ki so ga navdušeno sprejeli tako kritiki kot bralci. Gre za pretresljivo pripoved o deklici, ki so jo pri sedmih letih v Sudanu ugrabili trgovci s sužnji. Po dolgem trpljenju je postala pestunja bogatega italijanskega para, se spreobrnila v krščanstvo in postala redovnica. Leta 2000 jo je Katoliška cerkev razglasila za svetnico. Roman Véronique Olmi je prevedla Janina Kos. Z Véronique Olmi se je med njenim nedavnim obiskom Slovenije pogovarjala Nina Gostiša. Foto:https://commons.wikimedia.org/wiki/File:V%C3%A9ronique_Olmi.JPG
Novembra, na 101. obletnico konca prve svetovne vojne, so v Kinodvoru enkratno predvajali film novozelandskega režiserja Petra Jacksona Nikoli se ne bodo postarali. Jackson je sicer najbolj znan kot avtor po Tolkienovih romanih posnetih trilogij Gospodar prstanov in Hobbit. Uro in pol dolgi dokumentarec o prvi svetovni vojni Nikoli se ne bodo postarali je Peter Jackson posnel na povabilo britanske ustanove 14-18 Now in Imperialnega vojnega muzeja v sodelovanju z BBC-jem; premiera je bila pred letom dni, ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Z muzejskim svetnikom Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Markom Štepcem, poznavalcem in preučevalcem prve svetovne vojne, se je o filmu pogovarjala Staša Grahek.
Pred nekaj meseci je izšel prevod drugega romana španskega pisatelja Jesúsa Carrasca Zemlja, po kateri stopamo. Že prvi roman Na prostem, ki je tudi izšel v slovenščini, je požel odobravanje tako španske kot svetovne kritike. Skupni imenovalec romanov je obdajajoča narava. V prvem je narava neizogibna, v drugem pa ključ razumevanja nastopajočih likov. V Badajozu leta 1972 rojeni Jesús Carrasco je bil v Španiji sprva zaposlen v oglaševalskem podjetju in se dokaj pozno odločil za pisateljevanje. Rokopis prvega romana so predstavili na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2012 in pravice zanj prodali, še preden je knjiga izšla. Za svoj drugi roman Zemlja, po kateri stopamo (2016) je dobil nagrado Evropske unije za književnost. Obe prevedeni knjigi je izdala založba Goga, avtor pa je bil tri tedne gost založbe v Novem mestu. Z romanopiscem se pogovarja Andrej Rot.
Pogovor s sorežiserjem in soscenaristom filma Bacurau, ki je letos prejel nagrado žirije v Cannesu. Film Bacurau distopično slika boj med tistimi na poziciji moči in navidezno šibkimi ljudmi brez glasu. Skupnost prebivalcev odmaknjenega mesteca Bacurau se upre napadalcem, lovcem na ljudi, ki silovito posežejo v njihov vsakdan. S filmom, ki ima močne poteze žanrskega filma, hkrati pa izrazit družbeno-politični naboj, se je Dornelles predstavil na letošnji izdaji Liffa. Na sobotno jutro sta se z Majo Žvokelj pogovarjala o celovečercu Bacurau, njegovih motivnih poudarkih in recepciji, Dornellesovih prejšnjih filmskih projektih, pa tudi o Luli, Bolsonaru in sodobni Braziliji. Na začetku in koncu oddaje lahko slišite naslovno pesem filma Bacurau z naslovom Nao identificado (slo. Neznan) Gala Coste.
Zadnje čase je pogosto slišati, da je umetnostna kritika v krizi. O tem, da se prostor kritike v medijih krči, potreba po njej pa ostaja in jo umetnostna produkcija nujno potrebuje, govorijo najvidnejša imena kritikov z vseh umetnostnih področij. Na radiu Slovenija skušamo kritiko ohranjati v informativnih oddajah, kolikor je mogoče, pa ji skušamo odmeriti prostor tudi v drugih oddajah. Zato objavljamo v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki premislek Dominika Križana z naslovom Živo ni mrtvo o likovnih razstavah v Sloveniji tega leta.
Ne sprašujte za pot - Blodnik po Istri je naslov nove knjige, ene najbolj zanimivih in zvrstno neopredeljivih knjig zadnjega časa. Napisale so jo pisateljica Agata Tomažič, svetovalka za spletni marketing Tamara Langus in oblikovalka Teja Kleč, ilustrirala jo je Milanka Fabjančič, izšla je pri Društvu za dolgovezenje. V knjigarnah jo bomo zaman iskali, pač pa jo lahko dosežemo prek medmrežja: blodnik.si. "Ena tistih knjig,s katero ti izgubiš smer, pot pa najde tebe," je o knjigi zapisal Ervin Hladnik Milharčič. O Blodniku po Istri se v oddaji Razgledi in razmisleki z Agato Tomažič in Tamaro Langus pogovarja Tadeja Krečič.
Dalmacija v obdobju velikih družbenih in političnih sprememb: od propada socializma in jugoslovanske države prek vojne in tranzicije do neusmiljene današnjosti, vse to odseva v romanih pisatelja, kolumnista in scenarista Jurice Pavičića. Pri pisanju uporablja elemente resničnostne proze, kriminalnega romana ali trilerja, vedno pa s prepričljivo prikazanim družbenim ozadjem. Na Hrvaškem je eden najvidnejših predstavnikov generacije, ki je začela pisati po osamosvojitvi države, v slovenščino njegova dela še niso prevedena, vsaj malo pa ga bomo spoznali v oddaji Razgledi in razmisleki. Z njim se je pogovarjal Vlado Motnikar
Razglede in razmisleke tokrat jo posvečamo Sovretovima nagrajenkama za leto 2019: Bredi Biščak in Tatjani Jamnik. Breda Biščak je dobila nagrado za prevod romana Avgust Johna Williamsa. Gre za roman v pismih prvega rimskega cesarja v sodobni angleščini s starinsko patino, ki jo je Bredi Biščak uspelo prenesti tudi v slovenščino. Tatjana Jamnik je nagrajena za roman Zgodovina svetlobe češkega pisatelja Jana Nemca o češkem fotografu Františku Drtikolu. V prevodu je mogoče opaziti ustrezno poslovenjene številne jezikovne plasti, "od stilizirane pogovorščine in narečij do uporabe arhaično obarvanega repertoarja". Z nagrajenkama se je pogovarjala Tadeja Krečič.
Severnoevropske države, ki so po tradiciji protestantsko-luteranske, so večinoma gospodarsko, inovacijsko in socialno uspešne. Koliko je k njihovi uspešnosti prispevalo izročilo, ki se navezuje na reformacijo, in ali so zato v prednosti pred drugimi državami= Izjeme sicer tega ne potrjujejo: katoliška Bavarska je uspešnejša od protestantskih dežel na severu Nemčije, pa tudi uspešna območja vzhodne Azije to trditev postavljajo pod vprašaj. A vendar so v letih po reformaciji uspešnost v poklicu razumeli kot znak, da je verujoči na poti k zveličanju, protestantska etika pa je legitimirala kapitalistično podjetnost. O tem, kakšne so te povezave in v kolikšni meri je protestantska etika povezana z nastankom kapitalizma, se je leta 2017 za oddajo Razgledi in razmisleki Aleksander Čobec pogovarjal s sociologom dr. Franetom Adamom.
Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost je Švedska akademija namenila avstrijskemu pisatelju Petru Handkeju. Izbira se je - ne zaradi nesporne literarne vrednosti Handkejeve literature, temveč zaradi stališč, ki jih je pisatelj izražal med vojno v Jugoslaviji, ko se je z besedami in dejanji opredelil za srbsko stran, izkazala za sporno in je izzvala hude proteste. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali nekaj odlomkov iz govora, ki ga je leta 2013, ko je Handke prejel Einspielerjevo nagrado - podeljujejo jo posameznikom za prizadevanja za slovensko narodno skupnost - napisal prevajalec in literarni zgodovinar Fabjan Hafner.
Švedska akademija je pred dnevi razglasila prejemnika Nobelove nagrade za književnost. Za letos so nagradili avstrijskega pisatelja Petra Handkeja, za leto 2018 - takrat nagrade zaradi škandalov znotraj akademije niso podelili, pa so nagrado namenili poljski pisateljici Olgi Tokarczuk. Vabimo vas, da v oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete pogovoru, ki ga je leta 2013, ko je bila Tokarczukova lavreatka vilenice, s pisateljico posnel Janko Petrovec. Doslej je napisala vrsto romanov, esejističnih zbirk in knjig kratke proze in razvila nezgrešljiv literarni slog, ki navdušuje po vsem svetu - tako bralce kot strokovno javnost. Več njenih romanov in nekaj kratkih zgodb imamo prevedenih tudi v slovenščino - nazadnje je leta 2017 v prevodu Jane Unuk izšel njen roman Jakobove bukve. Janko Petrovec se je z Olgo Tokarczuk pogovarjal o slogovnih značilnostih njenega pisanja, temah in motivih, mitih in ženskih junakinjah, o nesrečni domači Šleziji in tudi o njenem političnem angažmaju. foto: EPA/FACUNDO ARRIZABALAGA/RTVSLO
Pred časom je Ljubljano obiskala Kristina Aschenbrennerova, predstavnica Slovaškega filmskega inštituta. V Kinoteki je predavala v okviru Dnevov slovaškega filma v času Češkoslovaške - to je bila tema njenega predavanja. Ob njenem gostovanju v Ljubljani se je s Kristino Aschenbrennerovo o slovaškem filmu nekoč in danes za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Tone Frelih. Foto: Dnevi slovaškega filma Slovenska kinoteka
Gost oddaje bo letošnji vileniški lavreat, srbski pisatelj Dragan Velikić. Je eden najprepoznavnejših srbskih pisateljev, prejemnik številnih literarnih priznanj in nagrad, njegove knjige so prevedene v več kot petnajst jezikov. V slovenskem prevodu lahko beremo njegova z NIN-ovo nagrado ovenčana romana Preiskovalec in Rusko okno, pa tudi romane Bonavia, Astrahan, Dantejev trg ter zbirko esejev O pisateljih in mestih. Ob letošnjem festivalu Vilenica se je z Draganom Velikićem pogovarjal Rok Bozovičar. Foto: Dragan Velikić, avtor Marko Golja
Neveljaven email naslov