Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Rekla bi, da je najljubša knjiga tista, ki šele prihaja. Ki je še nisem napisala. Toda mislim, da prinaša roman Rojstvo mostu nekakšen nemir, ki pove veliko o tem, kakšna sem sama."
Maylis de Kerangal je francoska pisateljica, avtorica številnih romanov. Nekateri so bili nagrajeni s prestižnimi nagradami. Ena takih knjig je roman z naslovom Rojstvo mostu, ki smo ga pravkar dobili v slovenskem prevodu in je izšel pri Beletrini ob festivalu Fabula 2018. Prav o tem romanu se je za oddajo Razgledi in razmisleki z Maylis de Kerangal pogovarjala Tadeja Krečič.
708 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
"Rekla bi, da je najljubša knjiga tista, ki šele prihaja. Ki je še nisem napisala. Toda mislim, da prinaša roman Rojstvo mostu nekakšen nemir, ki pove veliko o tem, kakšna sem sama."
Maylis de Kerangal je francoska pisateljica, avtorica številnih romanov. Nekateri so bili nagrajeni s prestižnimi nagradami. Ena takih knjig je roman z naslovom Rojstvo mostu, ki smo ga pravkar dobili v slovenskem prevodu in je izšel pri Beletrini ob festivalu Fabula 2018. Prav o tem romanu se je za oddajo Razgledi in razmisleki z Maylis de Kerangal pogovarjala Tadeja Krečič.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Nikolaj Lilin, ki se je rodil leta 1980 v Pridnestrju, nepriznanem, a de facto samostojnem, ozkem pasu ozemlja ob reki Dnester, stisnjenem med Moldavijo in Ukrajino, vzbuja pozornost in sproža polemike. Je mojster napetega žanra vznemirljivih, slikovitih pripovedi o življenju zločincev, tatov, morilcev, vojakov, plačancev. V slovenščino imamo prevedena njegova romana Sibirska vzgoja in Prosti pad. Tega posebnega sogovornika, za katerega se zdi, da v sebi združuje več življenj, kot jih zmore preživeti en sam človek, je pred mikrofon povabil Andrej Stopar.
V Bayreuthu, mestu z nekaj več kot 70 000 prebivalci, ki leži na severu Bavarske v pokrajini Frankovska, se te dni začenjajo Slavnostne igre – festival, posvečen ustvarjanju velikega skladatelja 19. stoletja Richarda Wagnerja. Prireditev si je zamislil Wagner sam, ki je bavarskega kralja Ludvika II. prepričal, da mu je v Bayreuthu prav za ta festival pomagal postaviti gledališče, v katerem je skladatelj nameraval uresničiti svojo idejo celovitega umetniškega dela. Leta 1876 so tam prvič uprizorili Rensko zlato – letošnji festival pa se začenja s Tannhäuserjem. Več o Wagnerju in Bayreuthu pa v oddaji Razgledi in razmisleki.
V Bayreuthu, mestu z nekaj več kot 70 000 prebivalci, ki leži na severu Bavarske v pokrajini Frankovska, se te dni začenjajo Slavnostne igre – festival, posvečen ustvarjanju velikega skladatelja 19. stoletja Richarda Wagnerja. Prireditev si je zamislil Wagner sam, ki je bavarskega kralja Ludvika II. prepričal, da mu je v Bayreuthu prav za ta festival pomagal postaviti gledališče, v katerem je skladatelj nameraval uresničiti svojo idejo celovitega umetniškega dela. Leta 1876 so tam prvič uprizorili Rensko zlato – prva predstava letošnjega festivala pa je Tannhäuser. V oddajo Razgledi in razmisleki smo uvrstili poglavje z naslovom Wagner in Bayreuth iz knjige Zmagoslavje glasbe Tima Blanninga.
V oddaji Razgledi in razmisleki bo slišati pogovor Tese Drev s Thomasom Brussigom, nemškim pisateljem, ki je bil gost letošnjega festivala Literature sveta – Fabula 2014. Thomas Brussig je eden najpomembnejših nemških pisateljev srednje generacije. Rodil se je leta 1964 v Vzhodnem Berlinu. Njegov prvenec Vodne barve je izšel leta 1991, roman Junaki kot mi imamo v slovenščini, prav tako knjigo Berlinska orgija. Oddajo je pripravila Tadeja Krečič.
Z oddajo Razgledi in razmisleki bomo povabili k poslušanju pogovora Andreja Rota s Juanom Goytisolom, španskim pisateljem, ki je bil gost letošnjega festivala Literature sveta – Fabula 2014. Juan Goytisolo se je rodil leta 1931, prvo knjigo je objavil leta 1954. Pred Francovo diktaturo se je umaknil v Francijo, domov se je vrnil šele po diktatorjevi smrti. Do zdaj je objavil petindvajset romanov, piše tudi eseje. Velja za enega najpomembnejših sodobnih evropskih pisateljev, za svoje delo je prejel več pomembnih literarnih nagrad.
V oddaji Razgledi in razmisleki se pogovarjata Maja Žvokelj in Fernando Jose Pereira, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost v Portu na Portugalskem. Kako vpliva spodbujenje zasebnega sektorja, ki naj bi vlagal v kulturne in umetniške projekte namesto države na kreativnost in kulturne ustanove? Z veliko mero kritičnosti razlaga eminentni portugalski ustvarjalec.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostja tokratne oddaje je španska pisateljica in lingvistka Soledad Puértolas, ki je tudi ena izmed maloštevilnih članic Španske kraljeve akademije. Z ugledno ustvarjalko, ki je nedavno obiskala Slovenijo, se je o njenem življenju in ustvarjanju pogovarjal Andrej Rot.
Gostja tokratne oddaje je španska pisateljica in lingvistka Soledad Puértolas, ki je tudi ena izmed maloštevilnih članic Španske kraljeve akademije. Z ugledno ustvarjalko, ki je nedavno obiskala Slovenijo, se je o njenem življenju in ustvarjanju pogovarjal Andrej Rot.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
V Pragi rojena pianistka judovskega rodu, Alice Herz Sommer, je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi, v takratni Avstroogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, nato pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, naslovljeno Sto let modrosti, je na osnovi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. V času nastajanja slovenskega prevoda je Alice Herz Sommer dopolnila 110 let. Umrla je 28. februarja letos v londonski bolnišnici, kamor so jo prepeljali iz njenega stanovanja. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub svojim bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki bo izšla v kratkem v prevodu Miriam Drev.
Igor Štromajer je medmrežni umetnik, intimni mobilni komunikator in virtualni performer. Čeprav univerzitetni diplomirani gledališki in radijski režiser, je medij njegovega umetniškega raziskovanja in izražanja internet, v katerem deluje že približno dve desetletji. Je eden prvih uveljavljenih medmrežnih umetnikov pri nas in v tujini. Njegov opus zajema več kot sto projektov, ki so bili razstavljeni na več kot stotih razstavah po vsem svetu. Štromajer je za svoje delo prejel več mednarodnih nagrad, njegove projekte pa, preko odkupov, v svojih stalnih zbirkah hranijo vrhunske umetnostne institucije (med drugimi Le Centre national d'art et de Culture Georges Pompidou – Musée national d'art moderne v Parizu, Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia v Madridu, Computerfinearts Gallery – net and media art collection v New Yorku, Moderna galerija v Ljubljani in Umetnostna galerija v Mariboru). Kot gostujoči umetnik predava na univerzah in institutih za sodobno umetnost po vsem svetu. Trenutno je v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani na ogled razstava z naslovom Masaža ega, s katero zasleduje potencial prenosa spletnih vsebin v fizični prostor. Ob tej priložnosti ga je pred mikrofon oddaje Razgledi in razmisleki povabila Petra Tanko. foto: osebni arhiv
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gost tokratne oddaje bo italijanski pisatelj Andrea Molesini. Nedavno je izšel slovenski prevod njegovega prvenca - romana s tematiko prve svetovne vojne Niso vsi pankrti z Dunaja. Benečan Andrea Molesini je dolgo pisal za mladino in otroke, šele pozneje se je obrnil k starejšim bralcem. Slava in nagrade ga ne zanimajo, zanima ga pripovedovanje zgodb. Z Andreo Molesinijem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Tone Frelih.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Med gosti letošnjega mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu so bili tudi ukrajinski pisatelj ruskega rodu Andrej Kurkov, aktivist za svobodo izražanja in publicist iz Moskve Aleksej Simonov ter osetijski novinar in pisatelj Alan Churbajev. V pogovorih z Andrejem Stoparjem so za oddajo Razgledi in razmisleki razmišljali o sedanji politični situaciji v Rusiji, Ukrajini in Osetiji, o nacionalnih napetostih in vzrokih zanje.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Francoski pisatelj Pierre Lemaitre, avtor romana Na svidenje tam zgoraj - zanj je prejel nagrado Goncourt - je bil gost srečanja pisateljev PEN na Bledu. Pred mikrofon ga je povabila Tadeja Krečič. Foto: www.20minutes.fr/culture
Neveljaven email naslov