Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O filmih in literaturi, tudi slovenski
Pogovor Ivane Zajc z Elisabetto Sgarbi, italijansko založnico in filmsko režiserko, ki je nedavno nastopila na ljubljanskem 35. knjižnem sejmu. Predstavila je svoj film Bližji drugje, ki pripoveduje o stikih med slovensko in italijansko kulturo. V njem tudi o slovenskih književnikih, vključenih pa je še več odlomkov iz del Borisa Pahorja. Poznavalka in založnica slovenske novejše književnosti govori o Borisu Pahorju, Alojzu Rebuli, Mauru Kovachichu in Lojzetu Kovačiču, pa tudi o svojem življenju, o filmih, založbi Tezejeva barka in tudi o sozaložniku Umbertu Ecu.
Na fotografiji: Ivana Zajc in Elisabetta Sgarbi
690 epizod
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
O filmih in literaturi, tudi slovenski
Pogovor Ivane Zajc z Elisabetto Sgarbi, italijansko založnico in filmsko režiserko, ki je nedavno nastopila na ljubljanskem 35. knjižnem sejmu. Predstavila je svoj film Bližji drugje, ki pripoveduje o stikih med slovensko in italijansko kulturo. V njem tudi o slovenskih književnikih, vključenih pa je še več odlomkov iz del Borisa Pahorja. Poznavalka in založnica slovenske novejše književnosti govori o Borisu Pahorju, Alojzu Rebuli, Mauru Kovachichu in Lojzetu Kovačiču, pa tudi o svojem življenju, o filmih, založbi Tezejeva barka in tudi o sozaložniku Umbertu Ecu.
Na fotografiji: Ivana Zajc in Elisabetta Sgarbi
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Razgledi in razmisleki nam bodo prinesli razmišljanje dr. Marijana Dovića, raziskovalca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in izrednega profesorja na Univerzi v Novi Gorici o improvizaciji v dveh umetnostnih zvrsteh, natančneje, o improviziranem petem besedilu bertsolarijev v tradiciji baskovskega ljudskega pesništva in o sodobni jazzovski improvizaciji. Pripravlja Tadeja Krečič Scholten.
Umetnost improvizacije v literaturi in glasbi je besedilo dr. Marijana Divića; posveča se improviziranim, petim besedilom bertsolarijev v tradiciji baskovskega ljudskega pesništva in sodobni jazzovski improvizaciji.
V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki bomo govorili o življenju in delu uglednega filmskega producenta Branka Lustiga. Hrvaški Jud, ki je preživel holokavst, je leta 1994 dobil oskarja za film Schindlerjev seznam. Izkušnja koncentracijskega taborišča ga je močno zaznamovala, zato je vse svoje življenje posvetil temu, da grozote, ki so bile storjene nad Judi v drugi svetovni vojni, ne bi bile nikoli pozabljene. Na predavanjih po vsej Evropi nagovarja predvsem mlade in z njimi deli svojo življenjsko zgodbo. Pred kratkim je obiskal Ljubljano in v sklopu prvega Mednarodnega festivala strpnosti, ki je potekal v Mini teatru, nagovoril slovensko mladino. Med občinstvom je bila tudi Ana Rozman. fotografija: Ranko Šuvar/CROPIX
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
V besedilu, ki ga je pred leti predstavil na mednarodni konferenci Evropa, svet in humanost v 21. stoletju: dialog v kulturi - dialog med kulturami ( potekala je v Ljubljani) - je Adel Theodor Khoury, v Libanonu rojeni teolog in poznavalec islama, razmišljal o muslimanih, ki živijo v Evropi, in o njihovi integraciji v evropsko družbo. V luči tradicionalnega razumevanja islama kot religijskega in političnega reda je nujno pretresti možna trenja in poiskati rešitev, ki bo upoštevala tako islamsko identiteto, religiozni zakon kot tudi demokracijo in človekove pravice, pravi Khoury. Njegovemu še kako aktualnemu razmišljanju z naslovom Religija in kulturna identiteta: primer islama, ki ga je prevedel Aleš Košar, namenjamo tokratno oddajo Razgledi in razmisleki. vir fotografije: www.steyler.eu
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Alenka Puhar, publicistka, prevajalka, urednica, raziskovalka literature in zgodovine, aktivna zagovornica človekovih pravic je ob okroglem, sedemdesetem, rojstnem dnevu obiskala studio oddaje Razgledi in razmisleki in se pogovarjala s Tadejo Krečič Scholten.
Skupščina SAZU je rednega profesorja za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Tadeja Bajda leta 2003 izvolila za izrednega člana, leta 2009 za rednega, lani maja pa za predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Več o poslanstvu ugledne ustanove, o njenem delovanju v letih krize, pa tudi o tem, zakaj je tako malo akademikinj, je akademik Bajd povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetem 14. januarja. Nikar ne zamudite.
Nagrado esAsi poznamo v dveh oblikah, za najboljši prevod iz španščine v slovenski jezik za poklicne prevajalce in za mlade prevajalce. Letos je nagrado za prevod dela Bartleby & Co. Enriqueja Vile-Matasa dobila uveljavljena prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica, s katero se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Matej Juh.
Nagrado esAsi poznamo v dveh oblikah, za najboljši prevod iz španščine v slovenski jezik za poklicne prevajalce in za mlade prevajalce. Prejšnji teden so jo že četrtič podelili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Tokrat so se za nagrado potegovali prevodi poklicnih prevajalcev, in sicer del, ki so bila izdana med letoma 2006 in 2014. Žirija se je odločila za prevod dela Bartleby & Co. Enriqueja Vile-Matasa. Delo je prevedla Vesna Velkovrh Bukilica, k pogovoru za oddajo Razgledi in razmisleki pa jo je povabil Matej Juh.
Jean Louis Comolli, je francoski filmski teoretik in avtor številnih dokumentarnih filmov, cineast in cinefil, kot sam pravi. Več let je bil odgovorni urednik pri znameniti reviji Cahiers du cinema. Ob nedavnem obisku v Ljubljani ga je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. vir fotografije:senseofcinema.com
Nedavno je Ljubljano obiskal Jean-Louis Comolli, francoski filmski teoretik, esejist, avtor filmov, dolgoletni član uredništva znamenitih Cahiers du Cinema. Z njim se je pogovarjala Tadeja Krečič; njunemu pogovoru bomo prisluhnili v tokratnih Razgledih in razmislekih. Pripravlja Tadeja Krečič Scholten.
V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani bo še do 8. februarja 2015 na ogled razstava z naslovom Fronte se začenjajo prebujati. Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna. Z razstavo se Narodni muzej Slovenije ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne z osebno zgodbo Rudolfa Cvetka spominja slovenskih mobilizirancev, ki so z orožjem v roki krenili svoji usodi naproti. S kustosom razstave mag. Jožetom Podpečnikom se je o Rudolfu Cvetku, častniku, gentlemanu in prvem slovenskem udeležencu olimpijskih iger pogovarjala Staša Grahek.
V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani bo še do 8. februarja 2015 na ogled razstava z naslovom Fronte se začenjajo prebujati. Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna. Z razstavo se Narodni muzej Slovenije ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne z osebno zgodbo Rudolfa Cvetka spominja slovenskih mobilizirancev, ki so z orožjem v roki krenili usodi naproti. S kustosom razstave mag. Jožetom Podpečnikom se je o Rudolfu Cvetku, častniku, gentlemanu in prvem slovenskem udeležencu olimpijskih iger pogovarjala Staša Grahek.
Ernesto Cardenal, pesnik iz Nikaragve, je eden največjih živečih poetov sedanjosti. Sicer katoliški duhovnik je tudi teolog, pisatelj, prevajalec in politik. Januarja bo dopolnil devetdeset let, vendar še vedno potuje; pred nedavnim jje obiskal Ljubljano in se za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal z Andrejem Rotom. vir fotograije: animal politic.com
Med gosti letošnjega Festivala evropskega in mediteranskega filma v Piranu je bil ruski scenarist in režiser Aleksander Mitta. Avtor, rojen leta 1933, je še vedno dejaven, pri 81. letih pripravlja nov film. V svoji filmografiji jih ima dober ducat. Še vedno je tudi aktiven profesor mladim cineastom v Moskvi. V Sloveniji njegovi filmi skoraj niso znani, čeprav je z nekaterimi naslovi v domovini in tujini svojčas razburkal javnost. Njegov film Posadka, nastal je še v sovjetskih časih, še danes velja za najbolj gledan film v Rusiji. Marsikaj zanimivega o svojem ustvarjanju, težavah, s katerimi se je pri tem soočal in o sedanji kinematografski situaciji v Rusiji je režiser Aleksander Mitta povedal Tonetu Frelihu.
Nedavno je v sodelovanju med javnim zavodom Kinodvor in Slovensko kinoteko izšla knjiga z naslovom Odstiranje pogleda pionirke filmske vzgoje pri nas Mirjane Borčić, ki jo je, kot pravi, pot sredi 50-ih let prejšnjega stoletja po naključju zanesla v filmsko vzgojo, od leta 1963 pa je vodila to dejavnost v Pionirskem domu v Ljubljani. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Mirjano Borčić pogovarjala Tesa Drev.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Med gosti letošnjega Festivala evropskega in mediteranskega filma v Piranu je bil ruski scenarist in režiser Aleksander Mitta. Avtor, rojen leta 1933, je še vedno dejaven; pri 81. letih pripravlja nov film. V svoji filmografiji jih ima dober ducat. Še vedno je tudi aktiven profesor mladim cineastom v Moskvi. V Sloveniji njegovi filmi niso zelo znani, čeprav je z nekaterimi naslovi v domovini in tujini svojčas pošteno vznemirjal javnost. Njegov film Posadka, nastal je še v sovjetskih časih, še danes velja za najbolj gledan film v Rusiji. Marsikaj zanimivega o svojem ustvarjanju, težavah, s katerimi se je pri tem soočal in o sedanji kinematografski situaciji v Rusiji je režiser Aleksander Mitta povedal Tonetu Frelihu.
Neveljaven email naslov