Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta
Sedemindvajsetega januarja mednarodna skupnost obeležuje dan spomina na žrtve holokavsta; na ta dan leta 1945 so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1.5 milijona Judov pa tudi veliko Sintov, Romov, Poljakov, tudi jetnikov iz Slovenije. Današnjo oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo Alice Herz-Sommer, v Pragi rojeni pianistki judovskega rodu. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael; pri triinosemdesetih letih se je preselila v Anglijo, kjer je leta 2014 umrla, stara 110 let. Knjigo, naslovljeno 110 let modrosti Alice Herz - Sommer, je na osnovi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger, prevedla jo je Miriam Drev.
Fotografija je z naslovnice knjige 110 let modrosti Alice Herz - Sommer, ki je v slovenskem prevodu Miriam Drev leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
705 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta
Sedemindvajsetega januarja mednarodna skupnost obeležuje dan spomina na žrtve holokavsta; na ta dan leta 1945 so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1.5 milijona Judov pa tudi veliko Sintov, Romov, Poljakov, tudi jetnikov iz Slovenije. Današnjo oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo Alice Herz-Sommer, v Pragi rojeni pianistki judovskega rodu. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael; pri triinosemdesetih letih se je preselila v Anglijo, kjer je leta 2014 umrla, stara 110 let. Knjigo, naslovljeno 110 let modrosti Alice Herz - Sommer, je na osnovi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger, prevedla jo je Miriam Drev.
Fotografija je z naslovnice knjige 110 let modrosti Alice Herz - Sommer, ki je v slovenskem prevodu Miriam Drev leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Oddaja je v celoti posvečena Gabrielu Garcíi Márquezu, enemu največjih pisateljev sodobnega časa, ki se je pred kratkim poslovil s tega sveta. V oddaji bomo slišali pisatelja samega, pripravil jo je Andrej Rot
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Z oddajo Razgledi in razmisleki vas vabimo, da prisluhnete pogovoru profesorice in dirigentke Janje Dragan Gombač z latvijskim zborovskim dirigentom Kasparsom Putninšem. Je eden najbolj zanimivih in cenjenih sodobnih zborovskih dirigentov, ki redno sodeluje z najbolj kakovostnimi in renomiranimi zbori ter ansambli. Od leta 1992 je dirigent Latvijskega radijskega zbora, v okviru katerega je leta 1994 iz solistov ustanovil ansambel Komorni pevci Latvijskega radia. Od sezone 2014/15 bo Putninš umetniški vodja in šef dirigent priznanega Estonskega filharmoničnega komornega zbora. Putninš se posveča širokemu repertoarju, od renesanse do romantike, na prvo mesto pa postavlja nova zborovska dela in veliko sodeluje s sodobnimi skladatelji. Za svoje delo je prejel več državnih priznanj; že nekajkrat je obiskal Slovenijo, nazadnje konec januarja letos, ko je gostoval pri Slovenskem komornem zboru in pripravil izjemen koncert.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Do konca aprila je v Jakopičevem razstavišču Parka Tivoli v Ljubljani na ogled skoraj sto fotografij, ki jih je na snemanju mojstrovine Andreja Tarkovskega, filma Nostalgija, posnela angleška fotografinja Deborah Beer, ki je živela med letoma 1950 in 1994. Fotografije v svoji zbirki hrani njen mož, znameniti filmski novinar in reporter Gideon Bachmann. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je z Gideonom Bachmannom posnel Tone Frelih.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Michel Houellebecq je sodobni francoski pisatelj, pesnik, esejist, avtor filmov in velja za eno največjih literarnih zvezd v Franciji. Ljubljano je obiskal kot zapozneli gost festivala Literature sveta, Fabula 2014, nastopil je v dvorani Kina Šiška, naslednji dan pa se je s Tadejo Krečič pogovarjal za poslušalce 3. programa - programa Ars Radia Slovenija.
Na festivalu Literature sveta – Fabula 2014 je bila kot ena izmed osrednjih gostov iz tujine tudi francoska pisateljica Jacqueline Raoul Duval, avtorica knjige Kafka, večni zaročenec. Zakaj Kafka, kaj jo z njim druži, kako se je lotila pisanja izjemno zanimive knjige, kakšen pomen so imele štiri zaročenke za njegovo pisanje – o vsem tem in še marsičem drugem v pogovoru Tadeje Krečič z Jacqueline Raoul Duval.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Vrhunski slovenski književni prevajalec Štefan Vevar, Sovretov nagrajenec za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra, je napisal knjigo z naslovom Vrvohodska umetnost prevajanja. V njej je združil svoja teoretska dognanja in bogate prevajalske izkušnje. Takih knjig na Slovenskem nimamo veliko. Zakaj in kako je nastajala, od kod naslov Vrvohodska umetnost, so, med drugim, vprašanja, na katera odgovarja Štefan Vevar v pogovoru s TAdejo Krečič.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali razmislek francoskega filozofa, zgodovinarja in esejista o sodobnih generacijah, podvrženih izjemnim spremembam, ki jih prinaša trenutek interneta, pametnih telefonov, računalnikov... Mladeniču in mladenki tega trenutka pravi Palček in Palčica, ker tako spretno tipkata SMS sporočila.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Neveljaven email naslov