Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pot glasbila od lastnika Rada Hribarja do Radia Slovenija, kjer je Gregor Strniša nanj naključno naletel leta 2011. Ta črni mogotec je zdaj končno doživel prenovo.
Dva metra petindvajset dolgi in več kot štiristo kilogramov težki koncertni klavir Grand Piano 225 s subkontra F. – s štirimi tipkami več kot po navadi, so začeli izdelovati leta 1907, tega so izdelali 1925. 1937 je bil, rabljen, prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju, ki se ga spominja nečak Peter Hribar. Zakaj in kako se je klavir potem znašel na Radiu Ljubljana, kjer je služil kot preparirani klavir – tak, za posebne zvočne učinke – vse dokler niso čezenj trajno položili pregrinjala? Da je vse to ugotovil, je skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša zagnal raziskovalno akcijo, o kateri je tudi napisal zgodbo v treh delih. Ta je režiserju Klemnu Markovčiču služila za radijsko dokumentarno igro leta 2018. Klavir so zdaj obnovili v delavnici mojstra Jožeta Bende in pripravili slavnostno predstavitev v studiu 26 Radia Slovenija.
705 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Pot glasbila od lastnika Rada Hribarja do Radia Slovenija, kjer je Gregor Strniša nanj naključno naletel leta 2011. Ta črni mogotec je zdaj končno doživel prenovo.
Dva metra petindvajset dolgi in več kot štiristo kilogramov težki koncertni klavir Grand Piano 225 s subkontra F. – s štirimi tipkami več kot po navadi, so začeli izdelovati leta 1907, tega so izdelali 1925. 1937 je bil, rabljen, prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju, ki se ga spominja nečak Peter Hribar. Zakaj in kako se je klavir potem znašel na Radiu Ljubljana, kjer je služil kot preparirani klavir – tak, za posebne zvočne učinke – vse dokler niso čezenj trajno položili pregrinjala? Da je vse to ugotovil, je skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša zagnal raziskovalno akcijo, o kateri je tudi napisal zgodbo v treh delih. Ta je režiserju Klemnu Markovčiču služila za radijsko dokumentarno igro leta 2018. Klavir so zdaj obnovili v delavnici mojstra Jožeta Bende in pripravili slavnostno predstavitev v studiu 26 Radia Slovenija.
Oddaja je v celoti posvečena Gabrielu Garcíi Márquezu, enemu največjih pisateljev sodobnega časa, ki se je pred kratkim poslovil s tega sveta. V oddaji bomo slišali pisatelja samega, pripravil jo je Andrej Rot
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Z oddajo Razgledi in razmisleki vas vabimo, da prisluhnete pogovoru profesorice in dirigentke Janje Dragan Gombač z latvijskim zborovskim dirigentom Kasparsom Putninšem. Je eden najbolj zanimivih in cenjenih sodobnih zborovskih dirigentov, ki redno sodeluje z najbolj kakovostnimi in renomiranimi zbori ter ansambli. Od leta 1992 je dirigent Latvijskega radijskega zbora, v okviru katerega je leta 1994 iz solistov ustanovil ansambel Komorni pevci Latvijskega radia. Od sezone 2014/15 bo Putninš umetniški vodja in šef dirigent priznanega Estonskega filharmoničnega komornega zbora. Putninš se posveča širokemu repertoarju, od renesanse do romantike, na prvo mesto pa postavlja nova zborovska dela in veliko sodeluje s sodobnimi skladatelji. Za svoje delo je prejel več državnih priznanj; že nekajkrat je obiskal Slovenijo, nazadnje konec januarja letos, ko je gostoval pri Slovenskem komornem zboru in pripravil izjemen koncert.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Do konca aprila je v Jakopičevem razstavišču Parka Tivoli v Ljubljani na ogled skoraj sto fotografij, ki jih je na snemanju mojstrovine Andreja Tarkovskega, filma Nostalgija, posnela angleška fotografinja Deborah Beer, ki je živela med letoma 1950 in 1994. Fotografije v svoji zbirki hrani njen mož, znameniti filmski novinar in reporter Gideon Bachmann. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je z Gideonom Bachmannom posnel Tone Frelih.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Michel Houellebecq je sodobni francoski pisatelj, pesnik, esejist, avtor filmov in velja za eno največjih literarnih zvezd v Franciji. Ljubljano je obiskal kot zapozneli gost festivala Literature sveta, Fabula 2014, nastopil je v dvorani Kina Šiška, naslednji dan pa se je s Tadejo Krečič pogovarjal za poslušalce 3. programa - programa Ars Radia Slovenija.
Na festivalu Literature sveta – Fabula 2014 je bila kot ena izmed osrednjih gostov iz tujine tudi francoska pisateljica Jacqueline Raoul Duval, avtorica knjige Kafka, večni zaročenec. Zakaj Kafka, kaj jo z njim druži, kako se je lotila pisanja izjemno zanimive knjige, kakšen pomen so imele štiri zaročenke za njegovo pisanje – o vsem tem in še marsičem drugem v pogovoru Tadeje Krečič z Jacqueline Raoul Duval.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Vrhunski slovenski književni prevajalec Štefan Vevar, Sovretov nagrajenec za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra, je napisal knjigo z naslovom Vrvohodska umetnost prevajanja. V njej je združil svoja teoretska dognanja in bogate prevajalske izkušnje. Takih knjig na Slovenskem nimamo veliko. Zakaj in kako je nastajala, od kod naslov Vrvohodska umetnost, so, med drugim, vprašanja, na katera odgovarja Štefan Vevar v pogovoru s TAdejo Krečič.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali razmislek francoskega filozofa, zgodovinarja in esejista o sodobnih generacijah, podvrženih izjemnim spremembam, ki jih prinaša trenutek interneta, pametnih telefonov, računalnikov... Mladeniču in mladenki tega trenutka pravi Palček in Palčica, ker tako spretno tipkata SMS sporočila.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Neveljaven email naslov