Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Toliko 'natančnih' ljudi je, ki drobijo čas na delčke. Ne vedo pa ali pa nočejo vedeti, da se bo tako ali drugače zgodilo vse," zapiše makedonski pisatelj Aleksandar Prokopiev, sicer mojster kratke zgodbe, v svojem doslej edinem romanu Špegavec. Delo, ki je v slovenskem prevodu Roberta Suše nedavno izšlo v zbirki 100 slovanskih romanov, po sledeh postmodernizma z igrivim pristopom na novo izprašuje literarne postopke, a se hkrati z dobršno mero ironije loteva družbenih premikov, ki so zaznamovali makedonsko družbo na začetku novega tisočletja. S pisateljem, predavateljem na Inštitutu za makedonsko književnost ter nekdanjim članom kultne beograjske zasedbe Idoli se je v Skopju pogovarjal Sašo Puljarević.
Bereta Igor Velše in Jure Franko,
ton in montaža Vito Plavčak.
Foto: Jasne (https://en.wikipedia.org/wiki/Aleksandar_Prokopiev#/media/File:Aleksandar_Prokopiew.jpg)
689 epizod
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
"Toliko 'natančnih' ljudi je, ki drobijo čas na delčke. Ne vedo pa ali pa nočejo vedeti, da se bo tako ali drugače zgodilo vse," zapiše makedonski pisatelj Aleksandar Prokopiev, sicer mojster kratke zgodbe, v svojem doslej edinem romanu Špegavec. Delo, ki je v slovenskem prevodu Roberta Suše nedavno izšlo v zbirki 100 slovanskih romanov, po sledeh postmodernizma z igrivim pristopom na novo izprašuje literarne postopke, a se hkrati z dobršno mero ironije loteva družbenih premikov, ki so zaznamovali makedonsko družbo na začetku novega tisočletja. S pisateljem, predavateljem na Inštitutu za makedonsko književnost ter nekdanjim članom kultne beograjske zasedbe Idoli se je v Skopju pogovarjal Sašo Puljarević.
Bereta Igor Velše in Jure Franko,
ton in montaža Vito Plavčak.
Foto: Jasne (https://en.wikipedia.org/wiki/Aleksandar_Prokopiev#/media/File:Aleksandar_Prokopiew.jpg)
Andrej Blatnik, Miha Kovač, Samo Rugelj, so bili gosti Vlada Motnikarja v ARSovem studiu na 30. Slovenskem knjižnem sejmu. Pogovarjali so se o raziskavah bralne kulture na Slovenskem.
V tokratni oddaji podrobneje o literaturi države, ki jo letos gosti 30. Slovenski knjižni sejem. Škotska, kjer so še nedavno glasovali o svoji samostojnosti in odcepitvi od Velike Britanije, ostaja del Združenega kraljestva. Od leta 1980 njena literatura doživlja velik preporod, predvsem v povezavi s pisatelji, kot sta med drugimi James Kelman in Irvine Welsh. O razvoju škotske književnjosti, o motivih, ki jih je najpogosteje zaznati ter o avtorjih, ki so jo najbolj zaznamovali, se bo s prevajalko in publicistko Tino Mahkota, pogovarjal Marko Rozman.
Gospodarska kriza, ki jo preživljamo skupaj z Evropo, ima na založništvo z majhnim jezikovnim zaledjem velik vpliv in vprašanje je, kako jo bodo založbe preživele. Javna agencija za knjigo in Ministrstvo za kulturo republike Slovenija sta ob tem spodbudila raziskavo o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji (njen nosilec je Umco) in v četrtek bodo na knjižnem sejmu izsledki raziskave predstavljeni javnosti. V oddaji Razgledi in razmisleki jih bodo v pogovoru z Vladom Motnikarjem razgrnili dr. Samo Rugelj, dr. Miha Kovač in dr. Andrej Blatnik.
Sodobni ameriški filozof Stanley Cavell je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začel pisati dela, namenjena filmu. Pri tem sta ga zanimala predvsem dva hollywoodska žanra – komedija in melodrama tridesetih, štiridesetih in petdesetih let. O njiju je razglabljal s stališča evropskih filozofov od Descartesa do Freuda in tako utemeljil filozofijo filma. Več o Cavellu in njegovi filozofiji filma pa v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki, ki jo je pripravila Tesa Drev.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno preminulemu pesniku in prevajalcu Kajetanu Koviču. Kajetan Kovič se je v slovensko književnost zapisal predvsem kot pesnik – najprej kot soavtor zbirke Pesmi štirih, zatem pa je svoj poseben pesniški izraz izoblikoval v vrsti knjig poezije. Najširše in najhvaležnejše občinstvo si je pridobil s knjigami za otroke, predvsem z Mačkom Murijem in Pikijem Jakobom, pisal je tudi prozo ter odlično prevajal. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je s Kajetanom Kovičem ob in o njegovi pesmi Predniki pred slabim desetletjem pripravil Marko Golja.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno preminulemu pesniku in prevajalcu Kajetanu Koviču. Kajetan Kovič se je v slovensko književnost zapisal najprej kot soavtor zbirke Pesmi štirih, zatem pa je svoj poseben pesniški izraz izoblikoval v vrsti knjig poezije. Najširše in najhvaležnejše občinstvo si je Kovič pridobil s knjigami za otroke, predvsem z Mačkom Murijem in Pikijem Jakobom, pisal pa je tudi prozo. Bil je tudi izvrsten prevajalec, nepozabni so na primer njegovi prevodi Rilkejeve poezije. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je s Kajetanom Kovičem ob in o njegovi pesmi Predniki pred slabim desetletjem posnel Marko Golja.
O velikanskem pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja z naslovom Ponaredki dneva slovenske reformacije v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
O pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
Oddaja Razgledi in razmisleki nam prinaša teoretsko razmišljanje Draga Bajta, publicista, prevajalca, leksikografa, o socialističnem realizmu, umetniški smeri v socialističnih državah v času po vojni in revoluciji. Drago Bajt se posveča predvsem socialističnemu realizmu v Sovjetski zvezi in v Sloveniji.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Peter Stanković je pri Fakulteti za družbene vede pred kratkim izdal prvi del Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma. Njegovo izhodišče je bila predpostavka, da je slovenski film pomemben že kot eden najbolj zanimivih načinov, kako slovenska kultura misli samo sebe, in tako v knjigi z vidika kulturologa obravnava slovenski film od njegovih prvih zametkov do leta 1988, natančneje do filma Remington Damjana Kozoleta – prvega slovenskega filma, v katerem se pojavi ameriški avtomobil.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Urška P. Černe se pogovarja z Elke Erb, nemško pesnico, pisateljico, prevajalko, gostjo festivala Dnevi poezije in vina 2014.
V ljubljanskem mestnem kinu si lahko v teh dneh ogledamo film Kena Loacha Jimmyjev dom. Z njim se je letos potegoval za cannesko zlato palmo, v njem pa se je poklonil svobodomiselnemu duhu, ki ga je na Irskem v tridesetih letih poosebljal Jimmy Gralton. V filmu ga je upodobil Barry Ward, ki je ob premieri obiskal Ljubljano, z njim pa se je pogovarjal Matej Juh. Vabljeni k poslušanju Razgledov in razmislekov, na sporedu so vsak četrtek ob 13.05.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Neveljaven email naslov