Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid.
Bere Igor Velše,
ton in montaža Vjekoslav Mikez.
709 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid.
Bere Igor Velše,
ton in montaža Vjekoslav Mikez.
V oddaji Razgledi in razmisleki lahko prisluhnete pogovoru s slovaško pisateljico Danielo Kapitanovo. Njen književni prvenec, roman Samko Tale: knjiga o britofu, je izšel leta 2000 in požel nepričakovan uspeh. Postal je ena izmed dveh najbolj prevajanih knjig slovaške izvirne knjjiževnosti po letu 1989; lani pa je pri založbi Sodobnost International izšel tudi v slovenščini. O romanu Samko Tale: knjiga o britofu in drugih niansah njenega opusa se je z Danielo Kapitanovo pogovarjala Maja Žvokelj.
Tudi letos so organizatorji mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula povabili slovenskega avtorja. Letos je to bila ilustratorka in striparka Samira Kentrić, ki je opozorila nase že s knjigo Balkanalije. Njeno najnovejše delo Pismo Adni, objavljeno v okviru programa Mlada Fabula, zagotovo ne nagovarja samo mlajših bralcev, nasprotno. Avtorica namreč upodablja stiske ljudi, ki živijo v vojni in ki bežijo pred njo v novo življenje … Njihovi stiski sopostavlja različne odzive, tudi negativne, in tako ustvarja kompleksno, zgoščeno podobo ene izmed najhujših človeških ran sodobnega sveta. Več o svojem delu je mlada umetnica povedala v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Avtoričin arhiv.
Sjon je eden najpopularnejših sodobnih islandskih piscev. Rodil se je leta 1962 v Reykjaviku. Literarno pot je začel kot nadebuden in predan pesnik, pozneje se je začel posvečati prozi. Napisal je številne romane, ki so prevedeni v kakih trideset jezikov. Med njimi sta najodmevnejša Modra lisica in njegov najnovejši roman Fant, ki ga ni bilo - ta je postal islandski roman leta 2013. Oba sta pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi v prevodu Anje Golob. Sjon je bil eden izmed osrednjih gostov letošnjega festivala Literature sveta, Fabula 2016. Takrat ga je k pogovoru povabila Maja Žvokelj. Pogovarjala sta se o njegovih literarnih začetkih in proznem ustvarjanju, omenila pa sta tudi sodelovanje z islandsko pevko Bjork:
Kolumbijski pisatelj, gost letošnje Fabule Juan Gabriel Vásquez, rojen v Bogoti leta 1973, je doštudiral pravo, na pariški Sorboni pa doktoriral iz latinskoameriške književnosti. Dolgo je bil kolumnist kolumbijskega dnevnika El Espectador. Poleg literature piše tudi eseje, prevaja in sodeluje z različnimi literarnimi revijami. Zvok stvari, ki padajo iz leta 2011 je avtorjev peti roman, za katerega je med drugim prejel literarno nagrado Alfaguara (2011) in International Dublin Literary Award (2014). Prevedli sta ga Tina Podržaj in Kristina Koritnik. S kolumbijskim pisateljem Juanom Gabrielom Vásquezom se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Marjeta Drobnič, prevajalka in literarna poznavalka. fotografija:www.airbeletrina.si
Matthias Göritz je šestinštiridesetletni nemški pisatelj, pesnik in prevajalec, rojen v Hamburgu. Po študiju filozofije in literature je več let preživel v Moskvi, Parizu in v ZDA ter tam poučeval kreativno pisanje na prestižnih univerzah, kot sta Bard College in New York University. Objavil je tri pesniške zbirke, tri romane, piše tudi publicistiko. Za prozni prvenec Kratek sen Jakoba Vossa je prejel nagrado Mara-Cassens-Preis, pozneje pa tudi prestižno nagrado Roberta Gernhardta. Matthias Göritz je bil letos gost festivala Literature sveta, Fabula 2016. z njim se je Za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Tanja Petrič. Seveda sta največ pozornosti namenila njegovemu filmskemu romanu Sanjači in grešniki, ki je pred nedavnim izšel v slovenskem prevodu Mojce Krajnc pri založbi Litera.
Cees Nooteboom, nizozemski pesnik, pisatelj, esejist, potopisec je eden izmed osrednjih pisateljskih imen ne le na Nizozemskem, temveč v svetovnem merilu. Letos je bil gost festivala Literature sveta, Fabula 2016 in takrat ga je Tadeja Krečič povabila pred mikrofon. Avtor romanov, kot so Rituali, Naslednja zgodba, Vsi sveti, Raj, izgubljeni (vse naštete imamo tudi v slovenščini), potopisov, kot je Stranpoti do Santiaga, pa esejev, na primer Ugrabitev Evrope, je tudi izjemen pesnik. V oddaji bomo slišali tudi njegovo pesem As. FOTO: Matej Pušnik
Festival dokumentarnega filma, ki je v Ljubljani potekal drugi teden marca, je ponudil nekaj izjemno zanimivih pogovorov z gosti. Med njimi je letos še posebej izstopala kontekstualizacija dokumentarnega filma Dobri državljan, ki govori o ameriških programih za množično zajemanje podatkov na svetovnem spletu. Ti programi po oceni filmskega protagonista, upokojenega tehničnega direktorja ameriške Agencije za nacionalno varnost Williama Binneyja, niso samo neučinkoviti, temveč nezakoniti in v nasprotju z ameriško ustavo. V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki smo poleg Binneyjevih zbrali razmišljanja režiserja Freidricha Moserja, ki so nastala po projekciji v Kinodvorovi kavarni v pogovoru z novinarjem Dela Lenartom J. Kučićem.
Lansko leto je dokazalo, da lahko med nove in zelo izvirne filmske valove vpišemo sodobno islandsko kinematografijo. Po Baltasarju Kormákurju, ki je leta 2014 posnel odmeven film Globina, sta lani evropsko in svetovno občinstvo navduševala Dagur Kári z Dobrodušnim velikanom in Grímur Hákonarson s filmom Ovna. Prejela sta tudi več nagrad, prvi na festivalu Tribeca, drugi na canneskem festivalu v kategoriji Posebni pogled in na ljubljanskem Liffu. Z Dagurjem Kárijem se je na festivalu v Karlovih varih srečal Matej Juh, z Grímurjem Hákonarsonom pa se je ob njegovem nedavnem obisku Ljubljane pogovarjala Tesa Drev.
Slovenski književni klasiki le redko doživijo postmoderne predelave - če pa že, ta dela običajno niso bila širše znana. Prevajalec, komik in pisatelj Boštjan Gorenc to spreminja s svojimi humornimi zgodbami v knjigi z naslovom sLOLvenski klasiki. V knjigi je petdeset slovenskih klasikov in njihovih del, ki jih večina pozna iz šolskih dni, interpretiral za današnji čas – o tem, da pri nas za takšna dela vlada veliko zanimanje, priča podatek, da je od izida februarja letos knjiga že doživela prvi ponatis. Z Boštjanom Gorencem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Tina Poglajen.
Oddajo namenjamo plesalcu in koreografu Edwardu Clugu. Rodil se je v Romuniji, kjer je tudi študiral; že leta 1991 je postal član mariborskega baletnega ansambla, leta 2003 pa njegov umetniški vodja. Pod njegovim vodstvom je baletni ansambel začel novo obdobje razvoja in raziskovanja novih poti v domeni sodobnega baleta, ki še kar traja. Edward Clug je dobitnik mnogih nagrad; za koreografijo sodobnega baleta Peer Gynt v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa je letos dobil tudi nagrado Pie in Pina Mlakar. Z Edwardom Clugom se je pogovarjala Brigita Mohorič. fotografija: Tiberiu Marta www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/peer-gynt/
V Ljubljani poteka 18. festival dokumentarnega filma. Opazno mesto v programu ima retrospektiva ukrajinsko-ruskega režiserja Sergeja Loznice. Rojen je bil v sovjetski Belorusiji, vendar se je z družino kmalu preselil v Ukrajino; tam je preživel mladost in diplomiral na kijevski Politehniki, nato pa študiral na moskovski VGIK. Po prelomnih dogodkih na vzhodu Ukrajine in na Krimu, ki jih je ovekovečil v filmu Maidan (2014), se je Sergej Loznica začel opredeljevati kot Ukrajinec. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je leta 2011 s Sergejem Loznico v Trstu posnela Ingrid Kovač Brus.
V Razgledih in razmislekih se bo predstavila pisateljica Anne Valenčič Davis. Rodila se je leta 1945 slovenskim staršem v Toledu, v severnoameriški državi Ohio, zdaj živi v Čilu, vendar ohranja stike z domovino svojih staršev. Tako je pri Izseljenski matici poleti izšel njen roman Petunija v čebulni gredi. O tem romanu, o siceršnjem pisateljevanju in poučevanju jezikov, o spominih na otroštvo in na življenje v Čilu Anne Valenčič Davis pripoveduje Andreju Rotu.
V Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete in Društva slovenskih izbobražencev v Trstu je bila 15. februarja 2016 Prešernova proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik je bil filozof in publicist Jernej Šček, sicer profesor filozofije na slovenskih gimnazijah v Trstu. Njegovemu zanimivemu razmišljanju, ki razkriva, v kakšnih legah doživlja kulturo, slovensko kulturo - predvsem sedanjega trenutka - mladi intelektualec z zahodnega roba Slovenstva v Evropi, bomo prisluhnili v oddaji Razgledi in razmisleki.
Švicarski literarni kritik, filozof in urednik Roger Perret je pred dvema letoma objavil še vedno izjemno odmevno pesniško antologijo z naslovom Moderna poezija v Švici, v kateri je zbral 600 pesmi 225 avtoric in avtorjev v obdobju med letoma 1900 in 2013. Z antologistom se je na slovenski predstavitvi obsežnega stoletnega projekta za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Tanja Petrič.
Psihologija je lahko orodje osvoboditve ali zatiranja človeka, sploh pa v okoliščinah delujočega apartheida pred desetletji, v kakršnih je v mladosti živel prof. dr.Saths Cooper iz Južnoafriške republike. Predavatelj sodobne etike na Univerzi v Pretoriji je tudi predsednik Mednarodne psihološke zveze. Tokrat v oddaji Razgledi in razmisleki predstavljamo pogovor z njim, ki ga je pripravila novinarka dr. Mojca Vizjak Pavšič. Na fotografiji: dr. Saths Cooper; foto: dr. Mojca Vizjak Pavšič
Oddajo namenjamo malce skrajšanemu eseju dr. Stanislave Repar o poeziji Mete Kušar. Avtorica se je osredotočila na pesničino zbirko z naslovom Vrt in se temeljito poglobila v mnogotere razsežnosti pesniškega ustvarjanja Mete Kušar – s posebnim poudarkom na njeni pesmi Poletje poletje. na fotografiji: Meta Kušar (novice.si)
V skoraj nedotaknjeno divjino na območje tromeje med Sudanom, Etiopijo in Kenijo vdira industrializacija, ki ogroža avtohtono kulturo tamkajšnjih ljudstev. Etiopsko višavje, surovi klimatski pogoji, bolezni in divjina so to območje izolirali od preostalega sveta. Tja v preteklosti ni prodrla niti trgovina s sužnji, za industrijo pa ni ovir. Kitajci gradijo jez, Turki gojijo bombaž, zato je tamkajšnji tradicionalni način življenja tik pred izumrtjem. Arne Hodalič in Katja Bidovec sta v fotografski objektiv ujela zadnje trenutke kultur porečja reke Omo, ki jim antropologi napovedujejo še desetletje obstoja. Fotografije so studijske kakovosti, kar je za to območje Afrike nekaj izjemnega. Na ogled so na razstavi v galeriji Adriatic Slovenica v Ljubljani. Fotografski pogled na kulturo ljudstev spodnjega toka reke Omo bo Arne Hodalič predstavil na blogu profoto, ki sodi med osrednje fotografske bloge na svetovni ravni. Skupaj s Katjo Bidovec pa tudi v oddaji Razgledi in razmisleki.
V skoraj nedotaknjeno divjino na območje tromeje med Sudanom, Etiopijo in Kenijo vdira industrializacija, ki ogroža avtohtono kulturo tamkajšnjih ljudstev. Etiopsko višavje, surovi klimatski pogoji, bolezni in divjina so to območje izolirali od preostalega sveta. Tja v preteklosti ni prodrla niti trgovina s sužnji, za industrijo pa ni ovir. Kitajci gradijo jez, Turki gojijo bombaž, zato je tamkajšnji tradicionalni način življenja tik pred izumrtjem. Arne Hodalič in Katja Bidovec sta v fotografski objektiv ujela zadnje trenutke kultur porečja reke Omo, ki jim antropologi napovedujejo še desetletje obstoja. Fotografije so studijske kakovosti, kar je za to območje Afrike nekaj izjemnega. Na ogled so na razstavi v galeriji Adriatic Slovenica v Ljubljani. Fotografski pogled na kulturo ljudstev spodnjega toka reke Omo bo Arne Hodalič predstavil na blogu profoto, ki sodi med osrednje fotografske bloge na svetovni ravni. Skupaj s Katjo Bidovec pa tudi v oddaji Razgledi in razmisleki.
Zadnja leta se na Slovenskem vse bolj uveljavlja pravljično oziroma pripovedovalsko izročilo za odrasle. O zgodovini in strukturi pravljice se je Simon Kopinšek pogovarjala z eno vidnejših poznavalk pripovedništva na Slovenskem – dr. Dragico Haramija. K mikrofonu je povabila še Anjo Štefan, pravljičarko, ki pravljice tudi pripoveduje, ter pripovedovalki Ano Duša in Špelo Frlic iz vse bolj prepoznavnega Pripovedovalskega varieteja.
V oddaji boste slišali pogovor s pesnikom Cirilom Zlobcem, ki je nedavno dopolnil 90 let. Vida Curk ga je povabila pred mikrofon in ga najprej povprašala, kako doživlja svojo častitljivo starost.
Neveljaven email naslov