Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
714 epizod
714 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Islandski film zadnja leta doživlja renesanso: spomnimo se denimo na Zgodbe o konjih in ljudeh, Dobrodušnega Velikana, Lastovke ali Ovna, ki so bili izjemno uspešni na filmskih festivalih povsod po svetu, tudi v Ljubljani. Na lanskem LIFFu so med islandskimi filmi prikazali Laboda režiserke Áse Helge Hjörleifsdóttir. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z ustvarjalko pogovarjala Tina Poglajen in jo povprašala o naravi v islandskih filmih, o soncu, ki nikoli ne zaide in tradiciji, ki še danes oblikuje življenje na Islandiji. foto: http://www.icelandicfilms.info/person/nr/9425
V zbirki Moderni klasiki je pred kratkim kot stota knjiga izšel roman Skrivnostne solidarnosti Pascala Quignarda. Moderni klasiki so tako po številu naslovov dohiteli legendarno zbirko Sto romanov. Jubilejna knjiga je bila povod za pogovor Marka Golje s sourednikom zbirke Andrejem Blatnikom. Ta je med drugim osvetlil začetke zbirke, orisal differentio specifico med zbirkama XX. stoletje in Moderni klasiki, nekoliko pojasnil snovanje zbirke in še marsikaj. Vabljeni k posluašnju tukaj in zdaj. Foto: Mateja Jordovič Potočnik
V dvorani Loškega odra v Škofji Loki so v nedeljo na 47. podelitvi Severjevih nagrad počastili gledališke igralce za minulo sezono. Strokovna žirija je za dosežke na slovenskih poklicnih odrih nagrado Sklada Staneta Severja podelila Juretu Henigmanu, članu Mestnega gledališča ljubljanskega in Blažu Šefu, članu Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Ob tej priložnosti se je z igralcema pogovarjal Žiga Bratoš.
Na primeru Vetrinjskega dvora, glavne pisarne v času Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, nas je zanimalo, kako Maribor živi v času od EPK do danes. Katere iniciative so se okrepile, katere zamrle - in zakaj. Več o tem ter o dejavnostih, ki se izvajajo v Vetrinjskem dvoru, ki ga upravlja Javni zavod Narodni dom Maribor, je Petri Tanko v pogovoru, ki je nastal med sprehodom po Vetrinjskem dvoru, povedal Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora. foto: Vetrinjski dvor Služba za razvojne projekte in investicije MOM
Na primeru Vetrinjskega dvora, glavne pisarne v času Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, nas je zanimalo, kako Maribor živi v času od EPK do danes. Katere iniciative so se okrepile, katere zamrle. In zakaj. Več o tem ter o dejavnostih, ki se izvajajo v Vetrinjskem dvoru, ki ga upravlja Javni zavod Narodni dom Maribor, je v pogovoru povedal Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora. Vabimo vas k poslušanju!
Primož Premzl se je vpisal v slovensko kulturno zgodovino kot založnih lepih, dobrih, dragocenih in zanimivih knjig s področja umetnostne zgodovine in zgodovine. Najprej je zbiral značke in znamke, pozneje stare razglednice in vedute, svojo ljubezen do lepega pa je izrazil tudi kot založnik. Umetniški atelje Primož Premzl je tako v minulih 25-letih izdal vrsto lepih knjig, med drugim Mariborske vedute, zgodovinski monografiji o admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in znanstveniku Hermannu Potočniku Noordung, kar nekaj albumov z vedutami in ne nazadnje leta 1998 faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primoža Premzla sta se samosvojemu založniku z razstavama poklonili Univerzitetna knjižnica v Mariboru in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, v oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor Marka Golje z založnikom. Ta bo med drugim pojasnil, kaj ima skupnega z najstarejšo tipsko šolo v Avstro-Ogrski in z osnovno šolo Ludvika Pliberška v Mariboru. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja
V času, ko so novice o dogodkih v Kataloniji že nekaj časa v vseh medijih na prvem mestu, objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki premišljevanje pisatelja Draga Jančarja o tej deželi in njeni usodi tako v zgodovini kot v tem trenutku. O kateri največ pove prav literatura, zapiše Drago Jančar, ki je pred leti srečal katalonskega pisatelja Jaumeja Cabréja, zapisovalca osebnih zgodb iz časa državljanske vojne in Frankove diktature. Oba pisatelja zaznamujejo podobne izkušnje, čustva in razmisleki, saj oba pripadata narodoma z legitimno željo po svobodi, uporabi svojega jezika, pa tudi po politični neodvisnosti, za katero se Katalonci zdaj borijo, Slovenci pa v njej živimo že petindvajset let.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Pred 70 leti smo, predvsem po zaslugi literarnega zgodovinarja in prevajalca Viktorja Smoleja (1910 – 1992), dobili prvi lektorat slovaščine. Dobrega pol stoletja pozneje, natančneje leta 2004, je prerasel v univerzitetni študijski program Slovakistika. Ob jubileju je pod uredništvom doc. dr. Špele Sevšek Šramel in prof. dr. Jozefa Pallaya nastal zbornik, posvečen dr. Andreju Rozmanu, enemu izmed ustanoviteljev študija češčine, poljščine in slovaščine na FF v Ljubljani in dolgoletnemu vodju katedre za slovaški jezik in književnost. Zbornik bomo prelistali v oddaji, predvsem pa spregovorili o naših kulturnih stikih s Slovaško nekoč in danes in o tem, kako je bilo posredovanje slovaške kulture določeno z družbeno-političnim kontekstom in individualnimi pobudami. Gosta oddaje bosta prof. dr. Andrej Rozman in doc. dr. Špela Sevšek Šramel.
Severnoevropske države, ki so po tradiciji protestantsko-luteranske, so znane po ekonomski, inovacijski in socialni uspešnosti. Koliko je k njihovi uspešnosti pripomoglo izročilo, ki se navezuje na reformacijo, in ali so zato v prednosti pred drugimi državami? Izjeme sicer tega ne potrjujejo: katoliška Bavarska je uspešnejša od protestantskih dežel na severu Nemčije, pa tudi uspešna območja vzhodne Azije to trditev zanikujejo. A vendar so v letih po reformaciji uspešnost v poklicu imeli za znak, da je verujoči na poti k zveličanju, protestantska etika pa je legitimirala kapitalistično podjetnost. To nagiba k premisleku, da se uspešnost severnoevropskih držav vendarle nekako navezuje na njihovo tradicijo. Kakšne so te navezave in koliko je protestantska etika povezana z nastankom kapitalizma, smo se pogovarjali s sociologom prof. dr. Franetom Adamom.
Že dvajset let v Kotljah na Koroškem pripravljajo Kuharjeve dneve v spomin na štiri brate Kuhar. Med njimi je najbolj znan Lovro Kuhar, pisatelj, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc. Potem so tu še znani politik in duhovnik Alojz, pa Avgust, poznan kot ustanovitelj in urednik glasila guštanjskih železarjev Koroški fužinar. Letos pa so posebno pozornost namenili Ivanu, čeprav izmed štirih bratov najmanj poznanemu, a izjemno pomembnemu Korošcu. Koroška dopisnica Metka Pirc se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala z Ivanovo vnukinjo Danico Hudrap, ki je pranečakinja znamenitega Prežihovega Voranca. foto: Prežihovi pred domačo hišo; prvi z leve je Ivan. https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/ivan-kuhar.html
Kaj za družbo pomeni znanost? In kako znanost razumeti v širši perspektivi kulturnega konteksta? V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki smo se sprehodili skozi razstavo Liminalni agenti, ki je na ogled v galeriji Škuc. Skoznjo nas je vodila soavtorica razstave, doktorica biomedicine in intermedijska umetnica Špela Petrič.
Italija je ena arheološko najbogatejših držav na svetu, a najdišča, kot so Pompeji, so vendarle redka. Antično rimsko mesto ob Neapeljskem zalivu, ki ga je uničil izbruh Vezuva leta 79 po Kristusu, so ponovno odkrili že sredi 18. stoletja, a mesto še vedno predstavlja arheološki izziv. Eno najpomembnejših arheoloških najdišč antike doživlja preporod. Zadnji dve leti v življenju Pompejev so zaznamovali mnogi restavratorski posegi, vedno večji turistični obisk, nova znanstvena odkritja in sodobnejši pristopi k obravnavi arheološkega najdišča. O vsem tem se je naš rimski dopisnik Janko Petrovec pogovarjal z direktorjem Pompejev, arheologom doktorjem Massimom Osanno. foto: Pompeji, Via di Mercurio in Vezuv; avtor: Carlo Mirante (vir: Flickr Creative Commons)
Desetega oktobra je minilo sto let od rojstva velikega jazzovskega glasbenika 20. stoletja Theloniousa Monka. Slišali boste odlomek iz knjige angleškega pisatelja in publicista Geoffa Dyerja, ki ga v slovenščini že poznamo po duhoviti knjigi Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi. Leta 1991 je objavil knjigo z naslovom But Beautiful / Lepo pa - Knjiga o jazzu. But Beautiful je bila najprej čudovita balada Jimmyja Van Heusena na besedilo Johnnyja Burka, ki je kmalu po nastanku leta 1947 postala jazzovski standard. Knjigo Geoffa Dyerja sestavljajo apokrifne biografije devetih legendarnih jazzovskih skladateljev in instrumentalistov 20. stoletja, med njimi tudi Theloniousa Monka. Besedilo je prevedla Tina Mahkota. foto: Thelonious Monk, Minton's Playhouse, New York, N.Y., ca. sept. 1947 / William P. Gottlieb https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Thelonious_Monk,_Minton%27s_Playhouse,_New_York,_N.Y.,_ca._Sept._1947_(William_P._Gottlieb_06271).jpg
Z nogami hodečih skozi mesta, hodečih po ulicah, bobnečih po cestah, po avenijah, po trgih ... se je pisal velik del zgodovine. V Buenos Airesu so med leti 1977 in 1983 v smeri proti urinim kazalcem hodile matere, katerih otroci so v času diktature izginili neznano kam. V začetku 20. stoletja so nastajala planinska društva kot protest proti prepričanju, da krajino lahko zasedajo le moški, le aristokrati, torej tisti, ki imajo denar, moč, ugled. Skupinska, kolektivna hoja je kot upor in osvajanje prostora odraz politične akcije. Kaj pa individualna hoja? Pomembno je hoditi do volišča, zapiše Irena Pivka, umetnica in soavtorica lokacijskega večmedijskega performansa Hodi.ti. Z njo smo se o hoji kot orodju sprememb pogovarjali tudi v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
Vladimir Pištalo se je rodil v Sarajevu, odraščal v Mostarju, Kraljevu in Beogradu. Leta 1993 je emigriral v ZDA, danes tam predava, razpet med ZDA in Beogradom. Sodi med najpomembnejše in najbolj prevajane srbske pripovednike. Je avtor številnih knjig, med drugim v slovenščino prevedene literarizirane biografije o Aleksandru Makedonskem Aleksandrida in nagrajenega romana Tesla, portret med maskami. Z Vladimirjem Pištalom se je pogovarjal Rok Bozovičar. foto: Vladimir Pištalo: Foto © Nebojša Babić https://vilenica.si/vilenica-2017/tuji-gostje-na-vilenici-2017/
Letošnji nagrajenec Vilenice Jurij Andruhovič, je pisatelj, ki je bistveno prispeval k odmiku ukrajinske književnosti od pričakovanih tém iz obdobja Sovjetske zveze, hkrati pa svojo domovino vidi kot vmesno območje med Vzhodom in Zahodom in jo kulturno-civilizacijsko in tudi politično nedvoumno umešča v svet Srednje Evrope. Angažiran je bil tudi v času družbenih gibanj za demokratizacijo države, poleg tega pa je dobitnik številnih mednarodnih nagrad – Herderjeve, Remarquove, Goethejeve medalj in drugih. V oddaji Razgledi in razmisleki se z njim pogovarja Vlado Motnikar.
Čilskega pisatelja Raúla Zurita, ki je bil letošnji gost na Dnevih poezije in vina, sta zaznamovala vojaški udar in diktatura v Čilu. Leta 1973 je šest tednov preživel v zaporu. Nikoli ni odšel v izgnanstvo, ampak se je na različne načine bojeval proti avtoritarnemu sistemu. Tudi pisati je začel zato, ker so ga prisilile življenjske okoliščine. O svojem življenju, stališčih in ustvarjanju se je pogovarjal z Andrejem Rotom. Foto: Matej Pušnik; www.stihoteka.com
Prihodnji teden bo v Portorožu ob odprtju 20. festivala slovenskega filma Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske umetnosti prejel Franci Zajc. Franci Zajc se je v filmski svet podal leta 1967 na takratni TV Ljubljana, kjer je bil direktor projektov in producent. Eden prvih izzivov je bila nadaljevanka Dekameron, ki še danes – po skoraj pol stoletja – velja za enega najodličnejših televizijskih projektov. Režiral jo je češki režiser Vaclav Hudeček. Pomembno je bilo njegovo sodelovanje z mojstrom Matjažem Klopčičem pri Cvetju v jeseni (posnela sta tako nadaljevanko kot celovečerec); z režiserjem sta pozneje še poglobila sodelovanje in ga leta 2005 sklenila z zgodovinsko dramo Ljubljana je ljubljena. Zajc je v 80. letih prejšnjega stoletja prevzel delo glavnega producenta Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, potem pa se leta 1987 odločil za samostojno pot. Ustanovil je produkcijsko hišo Arsmedia, kjer je dobilo priložnost kar nekaj mladih avtorjev – med njimi Miran Zupanič, Sašo Podgoršek, Marko Naberšnik in Goran Vojnović. Z njimi je ustvaril več filmskih uspešnic in pa tudi filmov klasične vrednosti. S Francijem Zajcem se je pogovarjal Urban Tarman. Foto: Žiga Culiberg.
Neveljaven email naslov