Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
714 epizod
714 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
V središču oddaje: Jachym Topol, triinpetdesetletni češki pisatelj, letošnji nagrajenec Vilenice. Otroštvo je preživljal ob pogledu na ruske tanke na praških ulicah, vrata univerze so mu bila zaradi oporečništva zaprta. Poleg sive depresivnosti češkega socializma prikazuje njegova proza tudi temno predapokaliptično stanje sodobne družbe. Pa vendar - svet je lep, pravi pisatelj.
V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali besedilo bosansko-ameriškega pisatelja Aleksandra Hemona z naslovom Iskanje Izgubljenega prostora. Aleksandar Hemon, ki je te dni gost 30. mednarodnem festivala Vilenica, se je rodil Sarajevu, kjer je tudi odraščal. Med obleganjem mesta leta 1992 je zapustil domovino in se odselil v Združene države Amerike; danes živi v Chicagu. Kmalu je začel pisati in objavljati v angleščini, njegov prvenec, zbirka kratke proze Vprašanje Bruna, je izšel leta 2000. Najprej so ga naklonjeno sprejeli kritiki, med širšim občinstvom pa se je uveljavil z romanom Projekt Lazar (2008). Hemonov opus obsega še dve zbirki kratke proze, avtobiografsko delo Knjiga mojih življenj (2003) in roman The Making of Zombie Wars (Kako so nastale Vojne zombijev, 2015). fotografija: Murdo Macleod / theguardian.com
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo Rdeči knjigi Carla Gustava Junga, njegovi najbolj osebni knjigi, ki velja za jedro njegovih kasnejših znanstvenih del in ključ za razumevanje njihovega nastanka. Do nedavna je bila Rdeča knjiga javnosti nedostopna. Letos ob 140. obletnici rojstva tega švicarskega psihiatra in psihoanalitika pa jo je mogoče brati tudi v slovesnkem prevodu. O Jungovi Rdeči knjigi se Urban Tarman pogovarja z dr. Jožefom Magdičem, kvalificiranim jungovskim psihoanalitikom.
V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali razmišljanje novinarskega kolega in prevajalca Petra Kuharja, ki se je ob prevajanju iz češčine začel spraševati, kako ustrezno prevajati in koliko sloveniti, še posebej kadar izvirnik ponuja asociacije in podpomene, ki jih slovenski bralec lahko razume samo v ustreznem prenosu – s (po)slovenjenjem in dodanimi pojasnili. Toda – kje je meja? Peter Kuhar obravnava tri dela sodobnih čeških avtorjev, ki jih je prevedel: roman Jana Balabána z naslovom Vprašaj očeta in dve mladinski deli češkega avtorja Pavla Šruta z naslovom Lihožerci in Lihožerci se vračajo. na sliki: Lihožerci, kot si jih je zamislila ilustratorka Galina Miklinova.
V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali razmišljanje novinarskega kolega in prevajalca Petra Kuharja, ki se je ob prevajanju iz češčine začel spraševati, kako ustrezno prevajati in koliko sloveniti, še posebej kadar izvirnik ponuja asociacije in podpomene, ki jih slovenski bralec lahko razume samo v ustreznem prenosu – s (po)slovenjenjem in dodanimi pojasnili. Toda – kje je meja? Peter Kuhar obravnava tri dela sodobnih čeških avtorjev, ki jih je prevedel: roman Jana Balabána z naslovom Vprašaj očeta in dve mladinski deli češkega avtorja Pavla Šruta z naslovom Lihožerci in Lihožerci se vračajo. na sliki: Lihožerci, kot si jih je zamislila ilustratorka Galina Miklinova.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Oddaja Razgledi in razmisleki nam prinaša pogovor s flamskim pisateljem Stefanom Hertmansom. Spomladi je v klubu Cankarjevega doma nastopil kot gost festivala Literature sveta, Fabula 2015. Predstavil je svoj zadnji roman Vojna in terpentin, s katerim je po številnih nagrajenih delih postal široko prepoznaven. V njem Hertmans opisuje življenje svojega deda, razpeto med grozote prve svetovne vojne in slikarstvo, ob dedovih spominih pa se dotakne tudi širših življenjskih vprašanj. Povod in podlaga za knjigo so dedovi spomini na prvo svetovno vojno in težko otroštvo pred njo. Ob tem pisatelj znova nagovarja teme otroštva, spomina in meje med domišljijo in resničnostjo, ki so bile navzoče že v njegovih prejšnjih delih. S Stefanom Hertmansom se je pogovarjala Iza Pevec.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali pogovor s sodobnim francoskim pisateljem Clémentom Bénechem. Mladi avtor, rojen leta 1991, je do zdaj napisal več besedil, leta 2013 je pri založbi Flammarion objavil roman Slovensko poletje, pred izidom je Bénechev novi roman. Slovensko poletje je v slovenščino prevedla Jana Pavlič, knjiga je izšla pri Beletrini med romani avtorjev, ki so bili gostje festivala Literature sveta, Fabula 2015. Clémenta Bénecha je za Razglede in razmisleke pred mikrofon povabila Tadeja Krečič, urednica oddaje.
V poletnih mesecih bomo v oddajah Ragledi in razmisleki znova prisluhnili pogovorom s tujimi literati, ki so bili gostje letošnjega festivala Literature sveta, Fabula 2015. Začenjamo z Janice Galloway, šestdesetletno škotsko pisateljico, eno najopaznejših predstavnic sodobne škotske književnosti, avtorico več romanov in zbirk kratkih zgodb; tik pred festivalom je v slovenskem prevodu Jureta Potokarja izšla biografija Clara o Klari Schumann. Leta 2000 je Tina Mahkota prevedla knjigo z naslovom Dihati moraš, to je vsa skrivnost. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Janice Galloway pogovarjala Staša Grahek.
Tanja Petrič, diplomirana komparativistka in nemcistka, se je rodila leta 1981 v Mariboru. Z vlogo literarnega kritika se je začela spogledovati leta 2002 in od takrat redno objavlja. Njene recenzentske prispevke trenutno lahko berete v reviji Literatura, Sodobnost, v Delovih Književnih listih, Pogledih in Večerovi Čitalnici. Dejavna je tudi kot urednica in prevajalka; leta 2011 je za revijalni prevod poezije prejela prevajalsko nagrado lirikonov zlat. Svoje znanje aktualna Stritarjeva nagrajenka bogati tudi zunaj slovenskih meja. Na Dunaju končuje doktorski študij nemške književnosti in literarne vede. O literarnokritiški krajini in njenem mestu v njej se je s Tanjo Petrič pogovarjala Maja Žvokelj.
Oddaja prinaša pogovor s Tanjo Petrič, najnovejšo Stritarjevo nagrajenko. Komparativistka in nemcistka se ukvarja z literarno kritiko od leta 2002 in redno objavlja v časopisih in revijah. S Tanjo Petrič se je pogovarjala Maja Žvokelj. avtor fotografije: Simao Bessa
3. julija so v Vodnikovi domačiji v Ljubljani podelili nagrado Evropskega parlamenta – Državljan Evrope 2015. Seznam 47-ih dobitnikov nagrade je bil objavljen 3. junija, potem ko so žirije v državah članicah v Parlament poslale imena 74-ih kandidatov. V okviru Slovenije sta nagrado na pobudo slovenskih poslancev v evropskem parlamentu prejela Drago Jančar in Tomo Križnar. Parlament nagrado državljan Evrope podeljuje od leta 2008. Z nagrado želijo odlikovati tiste posameznike, projekte in pobude, ki spodbujajo čezmejno sodelovanje in razumevanje v Evropski Uniji v kontekstu vrednot iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Oba nagrajenca v oddaji gosti Matej Juh.
Slišali boste pogovor z romunskim filozofom in esejistom Emilom Cioranom. Rodil se je v mestu Raşinari, takrat v Avstroogrski, pozneje je živel v Franciji. Pisal je v romunščini in francoščini; za njegove spise je značilen radikalen skepticizem. V oddaji boste slišali pogovor, ki ga je z Emilom Cioranom pripravil François Bondy, prevedel pa Aleš Berger.
20. junija je minilo 20 let od smrti Emila Ciorana, romunskega filozofa in esejista, ki je dolgo živel v Parizu in tam tudi umrl. Rodil se je 8. aprila leta 1911 v mestu Raşinari, takrat v Avstroogrski. Na univerzi v Bukarešti je študiral filozofijo, tam se je med drugim seznanil z Eugenom Ionescom. Leta 1933 je s štipendijo odšel študirat v Berlin, po vrnitvi v Romunijo je nekaj časa poučeval, leta 1937 pa odšel v Pariz. Pisal je v romunščini in francoščini; za njegove spise sta značilna skepticizem in pesimizem. V slovenščino imamo prevedeno njegovo knjigo z naslovom Zgodovina in utopija ter vrsto esejev. V današnji oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor, ki ga je z Emilom Cioranom pred desetletji pripravil François Bondy, prevedel pa Aleš Berger. fotografija: tuttocioran.com
Gost oddaje bo ukrajinski pisatelj ruskega rodu Andrej Kurkov, ki sodi med najpogosteje prevajane in najbolje prodajane ukrajinske avtorje. Napisal je več kot trideset romanov; v slovenščino je preveden Piknik na ledu, nedavno smo lahko v slovenščini brali tudi odlomek iz njegove najnovejše knjige Majdanski dnevnik. Andrej Kurkov namreč živi nedaleč od kijevskega Trga neodvisnosti, Majdana nezaležnosti, ki ga je od izbruha protestov konec novembra 2013 do aprila 2014 redno obiskoval in popisoval dogajanje na njem. Govoriti o književnosti v Ukrajini pomeni v veliki meri govoriti o politiki. Pa ne le zaradi jezika. Kurkov, rojen leta 1961 v tedanjem Leningradu, po razpadu Sovjetske zveze spet Sankt Peterburgu, piše v ruščini, ne v ukrajinščini. V ruščini, ne glede na manipulacije z jezikovnim zakonom v Ukrajini, izhaja zelo veliko medijev in tudi vsaj polovica knjig. Z Andrejem Kurkovom se je med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji pogovarjal Andrej Stopar.
Ukrajinski pisatelj ruskega rodu Andrej Kurkov, ki sodi med najpogosteje prevajane in najbolje prodajane ukrajinske avtorje, je napisal več kot trideset romanov. Eden med njimi, Piknik na ledu, je preveden v slovenski jezik, v tretji letošnji številki revije Zvon pa je izšel odlomek iz njegove najnovejše knjige Majdanski dnevnik. Andrej Kurkovživi nedaleč od kijevskega Trga neodvisnosti, Majdana nezaležnosti, ki ga je od izbruha protestov konec novembra 2013 do aprila 2014 redno obiskoval in popisoval dogajanje na njem. Povedano že nakazuje na politično razsežnost tematike, s katero se ukvarja avtor. Govoriti o književnosti v Ukrajini pomeni v veliki meri govoriti o politiki. Pa ne le zaradi jezika. Kurkov, rojen leta 1961 v tedanjem Leningradu, po razpadu Sovjetske zveze spet Sankt Peterburgu, piše v ruščini, ne v ukrajinščini. V ruščini, ne glede na manipulacije z jezikovnim zakonom v Ukrajini, izhaja zelo veliko medijev in tudi vsaj polovica knjig. Predvsem pa je Ukrajina država, za katero se zdi, da je nenehno na prelomnici. Z Andrejem Kurkovom se je med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji pogovarjal Andrej Stopar. Fotografija: run-mizumushi-kun.com
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je pred dnevi podelilo Lavrinovo diplomo, priznanje za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oziroma za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Letošnji lavreat je priznani ameriški prevajalec in neutrudni posredovalec slovenske kulture Michael Biggins. V Kansasu rojeni Biggins je predavatelj na Washingtonski univerzi v Seattlu in vodja Oddelka za ruske in vzhodnoevropske zbirke univerzitetne knjižnice. S slovenščino se je srečal že med študijem, danes pa je izjemen poznavalec Slovenije, njenega jezika in literature. Njegov prevajalski opus obsega monografske in revijalne prevode slovenskih pisateljev in pesnikov od Kosmača prek Bartola, Pahorja, Šalamuna, Jančarja in Lipuša do Debeljaka, Kovačiča, Makarovičeve in mnogih drugih. Slovensko kulturo in književnost v ZDA vztrajno predstavlja tudi s tehtnimi strokovnimi in znanstvenimi prispevki v ameriških strokovnih ter literarnih revijah in kot predavatelj slovenskega jezika in književnosti. Michael Biggins je trenutno v Sloveniji, kjer preučuje življenje in ustvarjanje Vladimirja Bartola. Z njim se je pogovarjala Staša Grahek. Fotografija: Založba Sanje
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Neveljaven email naslov