Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
714 epizod
714 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Med gosti letošnjega Festivala evropskega in mediteranskega filma v Piranu je bil ruski scenarist in režiser Aleksander Mitta. Avtor, rojen leta 1933, je še vedno dejaven, pri 81. letih pripravlja nov film. V svoji filmografiji jih ima dober ducat. Še vedno je tudi aktiven profesor mladim cineastom v Moskvi. V Sloveniji njegovi filmi skoraj niso znani, čeprav je z nekaterimi naslovi v domovini in tujini svojčas razburkal javnost. Njegov film Posadka, nastal je še v sovjetskih časih, še danes velja za najbolj gledan film v Rusiji. Marsikaj zanimivega o svojem ustvarjanju, težavah, s katerimi se je pri tem soočal in o sedanji kinematografski situaciji v Rusiji je režiser Aleksander Mitta povedal Tonetu Frelihu.
Nedavno je v sodelovanju med javnim zavodom Kinodvor in Slovensko kinoteko izšla knjiga z naslovom Odstiranje pogleda pionirke filmske vzgoje pri nas Mirjane Borčić, ki jo je, kot pravi, pot sredi 50-ih let prejšnjega stoletja po naključju zanesla v filmsko vzgojo, od leta 1963 pa je vodila to dejavnost v Pionirskem domu v Ljubljani. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Mirjano Borčić pogovarjala Tesa Drev.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Med gosti letošnjega Festivala evropskega in mediteranskega filma v Piranu je bil ruski scenarist in režiser Aleksander Mitta. Avtor, rojen leta 1933, je še vedno dejaven; pri 81. letih pripravlja nov film. V svoji filmografiji jih ima dober ducat. Še vedno je tudi aktiven profesor mladim cineastom v Moskvi. V Sloveniji njegovi filmi niso zelo znani, čeprav je z nekaterimi naslovi v domovini in tujini svojčas pošteno vznemirjal javnost. Njegov film Posadka, nastal je še v sovjetskih časih, še danes velja za najbolj gledan film v Rusiji. Marsikaj zanimivega o svojem ustvarjanju, težavah, s katerimi se je pri tem soočal in o sedanji kinematografski situaciji v Rusiji je režiser Aleksander Mitta povedal Tonetu Frelihu.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Andrej Blatnik, Miha Kovač, Samo Rugelj, so bili gosti Vlada Motnikarja v ARSovem studiu na 30. Slovenskem knjižnem sejmu. Pogovarjali so se o raziskavah bralne kulture na Slovenskem.
V tokratni oddaji podrobneje o literaturi države, ki jo letos gosti 30. Slovenski knjižni sejem. Škotska, kjer so še nedavno glasovali o svoji samostojnosti in odcepitvi od Velike Britanije, ostaja del Združenega kraljestva. Od leta 1980 njena literatura doživlja velik preporod, predvsem v povezavi s pisatelji, kot sta med drugimi James Kelman in Irvine Welsh. O razvoju škotske književnjosti, o motivih, ki jih je najpogosteje zaznati ter o avtorjih, ki so jo najbolj zaznamovali, se bo s prevajalko in publicistko Tino Mahkota, pogovarjal Marko Rozman.
Gospodarska kriza, ki jo preživljamo skupaj z Evropo, ima na založništvo z majhnim jezikovnim zaledjem velik vpliv in vprašanje je, kako jo bodo založbe preživele. Javna agencija za knjigo in Ministrstvo za kulturo republike Slovenija sta ob tem spodbudila raziskavo o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji (njen nosilec je Umco) in v četrtek bodo na knjižnem sejmu izsledki raziskave predstavljeni javnosti. V oddaji Razgledi in razmisleki jih bodo v pogovoru z Vladom Motnikarjem razgrnili dr. Samo Rugelj, dr. Miha Kovač in dr. Andrej Blatnik.
Sodobni ameriški filozof Stanley Cavell je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začel pisati dela, namenjena filmu. Pri tem sta ga zanimala predvsem dva hollywoodska žanra – komedija in melodrama tridesetih, štiridesetih in petdesetih let. O njiju je razglabljal s stališča evropskih filozofov od Descartesa do Freuda in tako utemeljil filozofijo filma. Več o Cavellu in njegovi filozofiji filma pa v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki, ki jo je pripravila Tesa Drev.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno preminulemu pesniku in prevajalcu Kajetanu Koviču. Kajetan Kovič se je v slovensko književnost zapisal predvsem kot pesnik – najprej kot soavtor zbirke Pesmi štirih, zatem pa je svoj poseben pesniški izraz izoblikoval v vrsti knjig poezije. Najširše in najhvaležnejše občinstvo si je pridobil s knjigami za otroke, predvsem z Mačkom Murijem in Pikijem Jakobom, pisal je tudi prozo ter odlično prevajal. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je s Kajetanom Kovičem ob in o njegovi pesmi Predniki pred slabim desetletjem pripravil Marko Golja.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno preminulemu pesniku in prevajalcu Kajetanu Koviču. Kajetan Kovič se je v slovensko književnost zapisal najprej kot soavtor zbirke Pesmi štirih, zatem pa je svoj poseben pesniški izraz izoblikoval v vrsti knjig poezije. Najširše in najhvaležnejše občinstvo si je Kovič pridobil s knjigami za otroke, predvsem z Mačkom Murijem in Pikijem Jakobom, pisal pa je tudi prozo. Bil je tudi izvrsten prevajalec, nepozabni so na primer njegovi prevodi Rilkejeve poezije. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je s Kajetanom Kovičem ob in o njegovi pesmi Predniki pred slabim desetletjem posnel Marko Golja.
O velikanskem pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja z naslovom Ponaredki dneva slovenske reformacije v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
O pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
Oddaja Razgledi in razmisleki nam prinaša teoretsko razmišljanje Draga Bajta, publicista, prevajalca, leksikografa, o socialističnem realizmu, umetniški smeri v socialističnih državah v času po vojni in revoluciji. Drago Bajt se posveča predvsem socialističnemu realizmu v Sovjetski zvezi in v Sloveniji.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Peter Stanković je pri Fakulteti za družbene vede pred kratkim izdal prvi del Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma. Njegovo izhodišče je bila predpostavka, da je slovenski film pomemben že kot eden najbolj zanimivih načinov, kako slovenska kultura misli samo sebe, in tako v knjigi z vidika kulturologa obravnava slovenski film od njegovih prvih zametkov do leta 1988, natančneje do filma Remington Damjana Kozoleta – prvega slovenskega filma, v katerem se pojavi ameriški avtomobil.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Urška P. Černe se pogovarja z Elke Erb, nemško pesnico, pisateljico, prevajalko, gostjo festivala Dnevi poezije in vina 2014.
Neveljaven email naslov