Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z vodjo katedre za etnologijo Slovencev o vlogi pusta nekoč in danes, o tem, zakaj jo zanimajo prazniki in kaj lahko današnji družbi ponudi etnologija
V oddajo Razkošje v glavi smo, tudi zaradi pustnega časa, povabili dr. Matejo Habinc, vodjo katedre za etnologijo Slovencev na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kot etnologinja veliko ve o pustu, veliko o praznikih, ki so bili tudi tema njene doktorske disertacije.
“Grobo rečeno: prazniki so mi šli bolj kot ne na živce. Ampak zakaj? Zaradi tega, ker so bile to priložnosti, in še vedno so, ki so bile tako simbolno nabite. (…) Tudi če se v vsakdanjikih ne družimo, ne razumemo, se je treba za praznike dobiti, vse je oproščeno, vse pozabljeno, vse bomo nadoknadili … Zanima me vsakdanjik, ampak prek teh simbolno izpostavljenih priložnostih ali zgoščenih tem. (…) To se mi je zelo dobro pokazalo v primeru Brežic in disertacije: da ne gre, kot je videti od zunaj, za priložnosti, ko smo spet vsi prijatelji in se krasno razumemo, ampak da so to še kako priložnosti, v katerih je ogromno napetosti, nesoglasij, neke tekmovalnosti. (…) Tudi to je kontinuiteta. Mene so te praznične napetosti vedno bolj zanimale kot pa vse te navidezno krasne teme v zvezi s prazniki.”
Mateja Habinc, ki je leta 2010 postala vodja katedre za etnologijo Slovencev, je hvaležna, da lahko raziskuje in daje odgovore na vsakdanje in navadne plati našega življenja. Te vedno vidi v širšem družbeno-političnem kontekstu, kot etnologinja vidi pred in potem, zakaj in kako, kje in kdo. Pri tem ne vrednoti, ne ocenjuje, temveč strokovno in brez dlake na jeziku govori o stvareh, o katerih mnogi niti ne razmišljamo. Zakaj se je odločila za študij etnologije, zakaj so ji šli prazniki na živce in kaj je danes naloga etnologije?
Najprej pa smo ji zastavili tudi nekaj vprašanj o pustu in nanj pogledali skozi čas in s širšega družbenega vidika. Habinčevo namreč zanimajo ne le pustne šege in maske, temveč predvsem vloga pusta in spremembe pustnega praznovanja skozi prostor in čas. Opozarja, da se vloga pusta ni tako zelo spremenila, kot radi mislimo. Poleg druženja, zabave, smešenja cerkve in oblasti, klicanja pomladi, kakor danes radi označimo pust, je poglavitna vloga ekonomska:
“Pust je danes predvsem biznis.”
Nekoč je bila ta vloga pusta izražena bolj na individualni ravni (posameznike ali skupine so hodile od hiše do hiše in prosile za pusta hrusta), danes na družbeni: ko mesta prirejajo karnevale in med seboj tekmujejo za skupine mask, ki se bodo udeležile sprevoda, obisk turistov in zaslužek. Več o tem, pa o razliki med korantom/kurentom/kurentovanjem in Kurentom ter o tem, kako se je pust standardiziral, izveste v oddaji.
912 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Z vodjo katedre za etnologijo Slovencev o vlogi pusta nekoč in danes, o tem, zakaj jo zanimajo prazniki in kaj lahko današnji družbi ponudi etnologija
V oddajo Razkošje v glavi smo, tudi zaradi pustnega časa, povabili dr. Matejo Habinc, vodjo katedre za etnologijo Slovencev na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kot etnologinja veliko ve o pustu, veliko o praznikih, ki so bili tudi tema njene doktorske disertacije.
“Grobo rečeno: prazniki so mi šli bolj kot ne na živce. Ampak zakaj? Zaradi tega, ker so bile to priložnosti, in še vedno so, ki so bile tako simbolno nabite. (…) Tudi če se v vsakdanjikih ne družimo, ne razumemo, se je treba za praznike dobiti, vse je oproščeno, vse pozabljeno, vse bomo nadoknadili … Zanima me vsakdanjik, ampak prek teh simbolno izpostavljenih priložnostih ali zgoščenih tem. (…) To se mi je zelo dobro pokazalo v primeru Brežic in disertacije: da ne gre, kot je videti od zunaj, za priložnosti, ko smo spet vsi prijatelji in se krasno razumemo, ampak da so to še kako priložnosti, v katerih je ogromno napetosti, nesoglasij, neke tekmovalnosti. (…) Tudi to je kontinuiteta. Mene so te praznične napetosti vedno bolj zanimale kot pa vse te navidezno krasne teme v zvezi s prazniki.”
Mateja Habinc, ki je leta 2010 postala vodja katedre za etnologijo Slovencev, je hvaležna, da lahko raziskuje in daje odgovore na vsakdanje in navadne plati našega življenja. Te vedno vidi v širšem družbeno-političnem kontekstu, kot etnologinja vidi pred in potem, zakaj in kako, kje in kdo. Pri tem ne vrednoti, ne ocenjuje, temveč strokovno in brez dlake na jeziku govori o stvareh, o katerih mnogi niti ne razmišljamo. Zakaj se je odločila za študij etnologije, zakaj so ji šli prazniki na živce in kaj je danes naloga etnologije?
Najprej pa smo ji zastavili tudi nekaj vprašanj o pustu in nanj pogledali skozi čas in s širšega družbenega vidika. Habinčevo namreč zanimajo ne le pustne šege in maske, temveč predvsem vloga pusta in spremembe pustnega praznovanja skozi prostor in čas. Opozarja, da se vloga pusta ni tako zelo spremenila, kot radi mislimo. Poleg druženja, zabave, smešenja cerkve in oblasti, klicanja pomladi, kakor danes radi označimo pust, je poglavitna vloga ekonomska:
“Pust je danes predvsem biznis.”
Nekoč je bila ta vloga pusta izražena bolj na individualni ravni (posameznike ali skupine so hodile od hiše do hiše in prosile za pusta hrusta), danes na družbeni: ko mesta prirejajo karnevale in med seboj tekmujejo za skupine mask, ki se bodo udeležile sprevoda, obisk turistov in zaslužek. Več o tem, pa o razliki med korantom/kurentom/kurentovanjem in Kurentom ter o tem, kako se je pust standardiziral, izveste v oddaji.
Avtor: Dušan Berne. Ni samo prispodoba, če zapišemo, da je odraščal med knjigami. Tudi zato, ker je bil njegov oče, s katerim sta si poleg priimka delila tudi ime, znan novinar, urednik in pisatelj, ki je objavil na ducate knjig. Je pa že osnovnošolca Janeza Švajncerja mlajšega "potegnilo" v svet ljubiteljskega zbirateljstva tako imenovanih militarij in od leta 1955, ko se je vse skupaj začelo, se je izoblikovala bogata muzejska zbirka, ki v skrbno urejenem, vendar že kar "pretesnem" Vojnem muzeju Logatec predstavlja vojno in vojaško zgodovino Slovencev in slovenskega ozemlja od kamnite sekire prek keltskega in rimskega obdobja, srednjega veka ter I. in II. svetovne vojne - vse do vojne za samostojno Slovenijo in razvoja Slovenske vojske. Še toliko bolj se je lahko nekdanji naslovni generalmajor Janez Švajncer svojem zbirateljstvu, vojaškemu zgodovinopisju, vodenju muzeja in urejanju Vojnozgodovinskega zbornika posvetil po upokojitvi, kar zadeva pisanje "avtobiografsko obarvanih" knjig pa je že tudi dokazal svoje "družinske korenine" ?
Doktor Andrej Rant je humanist v vseh pogledih. Zobozdravnik, ki je že v gimnazijskih letih pisal pesmi, je svoje literarno ustvarjanje predstavil v treh pesniških zbirkah, predlani pa je naredil pesniško inventuro pomenljivim naslovom Zlati klas, ki je nekakšna "žetev" njegovih najlepših pesmi 50-letnega pesnikovanja. Njegova poezija je melodična in ritmična, pravzaprav zrcalo njegovega življenja. Doktor Andrej Rant je predsednik literarne sekcije pri Svetovnem slovenskem kongresu, raziskuje in razmišlja o koreninah slovenstva, vznemirja ga venetska teorija o izvoru Slovencev, nasmeh na obrazu pa mu nariše omemba numizmatike. Doktorja Andreja Ranta bo v oddaji Razkošje v glavi predstavil Bojan Leskovec
avtorica: Carmen L. Oven Svojo prvo razglednico je dobil od očeta, ko je bil star šest let. Na njej so bile bele ladje v reškem pristanišču. Danes ima v svoji zbirki več kot 10.000 razglednic, na katerih so podobe parnikov, ki so, kot sam pravi, tudi neme priče nekega časa. Mitja Lamut je zbiralec, ki poleg razglednic zbira tudi stare dokumente, pa predmete, ki so tako ali drugače povezani z morjem in še marsikaj. Je tudi velik raziskovalec pomorske zgodovine, "idejni oče" mednarodnega zbiralskega sejma Collecta ter taborniški starešina, ki je svojo poklicno pot začrtal v zasebni odvetniški praksi. Kot podpredsednik društva slovensko-hrvaškega prijateljstva v Sloveniji se s Hrvaško že leta povezuje na različne načine. Pred kratkim je tako v sodelovanju s Hrvati izdal knjigo o parnikih Jadrana na razglednicah, kjer sledi zgodbam več kot 230 ladij, ki so tesno povezane tudi s slovensko preteklostjo. Od kod ljubezen do morja, kako je zbiral na tisoče razglednic, kaj pomeni sledenje zgodbam z desetletij starih razglednic, kako ga je zaznamovalo taborništvo in kako odvetniški poklic? O tem ter tudi o drugih zanimivostih iz njegovega bogatega življenja se bo Carmen L. Oven z Mitjo Lamutom pogovarjala v oddaji Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Neveljaven email naslov