Pravnik, ki je delovno življenje posvetil nacionalni hiši.

Pavle Jakopič je odraščal na Kolodvorski ulici v Ljubljani in je tako že kot osnovnošolec prvič prestopil prag radijskega studia. Z vrstniki z bližnjega otroškega igrišča je namreč poskrbel za ustvarjanje tako imenovanega ambientalnega zvoka, ki so ga režiserji potrebovali pri snemanju radijskih iger. Ljubiteljsko ga je potem gledališče pritegovalo tudi v gimnazijskih letih, saj je med drugim tri sezone igral v takratnem Malem gledališču, še posebej rad pa se spominja svojih nastopov v igralski skupini »Kabaret 67/4«. »Bili smo nekakšna štirperesna deteljica: Matija Milčinski, ki je potem postal režiser, njegov igralski kolega Marko Simčič, bodoči politik Dimitrij Rupel in jaz. Skupaj smo bili stari 67 let in ker smo bili pač štirje, je na vsakega odpadla po ena četrtina te številke v imenu našega kabareta. Imeli smo zabavno-satirični program, ki smo ga po večini pripravljali sami in nastopali predvsem na naši Šubičevi gimnaziji, sčasoma pa smo dobili po dvajset minut čisto svojega  programa tudi v takratnih Veselih večerih Radia Ljubljana. Marsikdo je zato pričakoval, da se bom vpisal na igralsko akademijo, toda na koncu sem izbral pravno fakulteto, kjer sem po štirih letih tudi diplomiral. Že med študijem sem postal redni hororarni asistent v radijski režiji, to delo pa mi je potem odprlo vrata v številna radijska uredništva in tudi na televizijo. Tako sem v prvem slovenskem televizijskem dnevniku, 15. aprila leta 1968, stopil pred televizijske kamere kot napovedovalec vremena in v tej pionirski vlogi vedril in oblačil na malih ekranih dobrih osem let …«     Pripravlja: Dušan Berne