Harmonikar, skladatelj in plezalec, ki išče prvenstvene smeri ne le v plezanju, temveč tudi v glasbi

Sodobni harmonikar, klasični glasbenik, gledališki skladatelj, glasbeni performer, sicer pa tudi vrhunski plezalec, navdušen kolesar, nekoč vzdržljivostni tekač, še vedno tudi učitelj harmonike in ljubiteljski mehanik … Gost oddaje Razkošje v glavi je Marko Brdnik, ki s harmoniko išče nove glasbene izraze, navdušuje pa se tudi nad analognimi sintetizatorji. Danes igra svojo avtorsko glasbo, pri tem pa presega glasbene žanre in sodeluje z različnimi umetniki in glasbeniki. Včasih je bilo seveda drugače. Klasični glasbenik se v glasbeni šoli ne uči skladati, pač pa preigrava vedno težje skladbe, ki so jih napisali drugi. “Imel sem srečo”, pravi Marko Brdnik. Najprej sta mu po naklučju v roke prišli dve kaseti z glasbo Astorja Piazzolle.

“Kaj je to mojim možganom naredilo! Če tega ne bi slišal, ne bi nikoli postal poklicni glasbenik. Ker sem prvič slišal, da je na ta zvok lahko zaigrati nekaj, kar je seksi, kar je privlačno, kar ima neko patino.”

S kolegi na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu je iz dolgočasja (niso imeli denarja, da bi med počitnicami odšli domov) sestavil zasedbo Zero Hour Quintett, ki je z igranjem tanga postala uspešen projekt. A Marko Brdnik se s tem ni zadovoljil, temveč sam sebi, priznava, zakompliciral življenje:

“Potem sem se enega jutra zbudil in si rekel, da tega se pa jaz več ne grem. Ker to ni moja muzika, to je kraja!” 

In začelo se je ustvarjanje glasbe za plesne in gledališke predstave, na katerih temeljijo tudi njegovi novejši glasbeni projekti. V njih išče nove glasbene izraze, saj verjame, da je prav harmonika, ki jo izobraženi glasbeniki večkrat gledajo malo postrani, glasbilo, ki ima še veliko sivih con – je instrument, ki je v razvoju, zato lahko prvi nekaj novega narediš. Iskanje prvenstvenih smeri zanj sicer ni značilno le v glasbi. Nad njimi se je navduševal tudi pri plezanju.

S Tadejem Golobom in drugimi soplezalci je preplezal kar nekaj težkih prvenstvenih smeri, kot avtor, soavtor ali izvajalec glasbe pa se podpisuje pod več kot 40 gledaliških, plesnih in otroških predstav. Sodeloval je s Kataleno, Tjašo Fabjančič, duom Silence, pri zasedbah Miusow quartet, The Puzzled, veliko igra s kitaristom Urošem Rakovcem, najnovejša pa je zasedba Ojgen – brez vokala, brez harmonike, pač pa z analognim sintetizatorjem. Ustvarjanje glasbe sicer primerja z zlatokopi in … s kuhanjem:

“Jaz nisem nek kuhar. Rad pa kuham. Delanje glasbe pri meni pomeni to, da skuhaš točno takšno “pašto”, kot ti tisti trenutek paše. Enako delam glasbo. Nekaj naredim in si rečem: ja, tole je bilo pa dobro. Potem mi je zelo zabavno recepturo komada še izboljševati.”

Glasba v oddaji (z dovoljenjem sogovornika): Andaluse, Znotraj ničesar (Marko Brdnik in Uroš Rakovec), Stella (Ojgen), Vrtnice so za Bogate iz albuma Mahlzeit (BETON LTD. in Marko Brdnik).