Antropolog o tem, zakaj je koronačas zanimiv za znanstvenike in kam pelje moderna tehnologija

Dr. Dan Podjed zase pravi, da je profesionalni voajer. Opazovanje, ugotavljanje in razumevanje človeka je osnova njegovega poklica – je namreč etnolog in kulturni antropolog, ki ga na njegovi raziskovalni in akademski poti zanima predvsem sodobni čas in vsakdanje teme. V diplomi se je posvetil alkoholu kot družbenemu dejstvu Slovencev, v doktoratu je opazoval opazovalce ptic, v nekem projektu preučeval navade ljudi v prometu, veliko se je ukvarjal tudi s družabnimi omrežji, njegov najnovejši predmet raziskovanja so odpadki.

“Najbolj me privlačijo tiste najbolj očitne teme, ki jih pogosto spregledamo, kot so na primer vsakdanja vožnja na delo ali pa smeti oz. odpadki, kar je naš zadnji projekt z naslovom Skrivno življenje odpadkov. Zdi se mi, da te stvari, ki jih delamo redno in vedno, pogosto in na žalost spregledamo.”

Zanimajo ga tudi moderne tehnologije in izjemnimi dogodki, ko je koronavirus. Ti namreč vplivajo na človeka, spreminjajo njegove navade in njegov odnos do zasebnosti, svobode in ljudi, ter na razumevanje nadzora v družbi. Družabna omrežja niso prav nič družabna, pravi znanstveni sodelavec ZRC Sazu in Inovacijskega razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani, zato sam raje uporablja izraz družbena omrežja. Na njih se velikokrat vedemo nespametno, prav tako družba spektakla, v kateri živimo, od nas vseh zahteva, da objavljamo zmeraj bolj nenormalna, izstopajoča, ekstremna dejanja.

“Vsi smo voajerji, vsi smo ekshibicionisti. To je nova normalnost. Pokazati je treba vedno več, zato da izstopaš iz povprečja. To se ne kaže le na področju selfijev, temveč tudi spletne pornografije.” 

Dr. Dan Podjed prav tako opozarja, da se ljudje premalo zavedamo, kakšne podatke vse ponujamo operaterjem, lastnikom spletnih orodij in lahko tudi oblastem, saj zmeraj večji del našega življenja poteka prek pametnega telefona, računalnikov in pred uličnimi kamerami ter drugimi nadzornimi sistemi.

“Podatki, ki nam jih ves čas pobirajo, so dejansko nafta 21. stoletja in mi smo prvič po sužnjelastništvu tisti, ki smo glavni vir blaga – torej človek sam po sebi in podatki o njem so temelj nadzornega kapitalizma.”

V svoji knjigi Videni je napovedal tri možne scenarije: družbeni sistemi se bodo razvili v podatkovni totalitarizem, podatkovni kapitalizem ali podatkovno demokracijo, danes se boji, da gre to – tudi zaradi koronavirusa – v smeri kombinacije med podatkovnim totalitariznom in kapitalizmom.

“Sploh nisem tehnofob, prej nasprotno. Mislim, da nam lahko računalniki omogočijo ogromno, prek njih lahko sprejmemo ogromno znanja, moramo pa imeti neko zdravo mero, ne pa da postane zaslon glavno okno v naš svet.”