“Štirinajstletnik je bil pred 80 leti nekaj več kot 20 centimetrov nižji in celo za bistveno več kot 20 kilogramov lažji,” pravi prof. dr. Janko Strel, vodja oddelka za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja na Fakulteti za šport. Testiranja v šolah za telesno-vzgojni karton, ki smo jih pred časom že hoteli ukiniti, so praktično edini vir podatkov o spremembah, ki se nam dogajajo.

In če se je rast v zadnjih dveh desetletjih umirila, se zelo spreminja naša telesna teža, pravi dr. Strel: “Tu iz leta v leto beležimo rekorde. Prekomerna telesna teža in debelost zelo naraščata. V zadnjih letih se je telesna teža pri mladostnikih povečala za 15 odstotkov.”

Dr. Strel iz rezultatov testiranj opaža tudi, da so se naše gibalne zmožnosti zelo poslabšale, strokovnjake zlasti skrbi velik upad naše vzdržljivosti, pešanje krvožilnega in dihalnega sistema. Velik del prebivalstva ima tudi že bistveno premajhen delež mišičevja, to pa po besedah dr. Strela slabi naš imunski sistem, povzroča pa tudi čedalje večje hrbtenične težave.

Dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da se morda spremembe v samem zdravju ne poznajo takoj: “Ni vedno vse samo v zdravju, stvari so tudi v kakovosti življenja, ki z naraščajočo težo drastično upada. Slabše se počutite, vaša samopodoba je nižja, ne morete početi stvari, ki so vam v veselje, težje dobite službo. Naša telesa so še vedno zgrajena tako, kot pred stoletji – za vsaj 8 ur gibanja na dan.”

Sodobni način življenja pa poleg zelo očitnih sprememb povzročajo tudi manj vidne, a še bolj usodne posledice, pravi svobodni raziskovalec Anton Komat. Razlog je intenzivna kemizacija našega okolja.

“Prvi element so poškodbe človeškega genoma, ki se kopičijo v prostoru in času in iz biologije vemo, da v tretji generaciji pride do ekspresije teh poškodb. Druga stvar pa je fiziologija človeka. Vodilni svetovni fiziologi trdijo, da bi danes težko napisali učbenik normalne fiziologije človeka, kajti praktično ni več človeka, ki bi ostal brez toksinov v telesu.”

Tistim, ki še vedno dvomijo, Komat daje konkreten primer: “Danes je povprečje v zahodni Evropi in tudi v Sloveniji, da ima že 60 do 65 odstotkov parov težave z zaploditvijo prvega otroka, moška sperma je slabša za 40 do 50 odstotkov. Pred časom smo imeli referendum o oploditvi žensk z biomedicinsko pomočjo. Z današnjimi trendi bo v bližnji prihodnosti to edini način, da bomo sploh nadaljevali vrsto.“