Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.

Slovenski mobilni operaterji, ki so se znašli v postopku, se bodo na odločitev regulatorja pritožili.

O internetni nevtralnosti smo nedavno govorili v oddaji Odbita do bita, ker pa je v tem kratkem času prišlo do pomembnega razvoja dogodkov – odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti v Sloveniji sta poleg Simobila in Telekoma nedavno dobila še Amis in Tušmobil –, smo se odločili, da problematiko predstavimo širše.

A po vrsti. Državni zbor Republike Slovenije je 20. decembra leta 2012 sprejel ZeKOM-1, zakon o elektronskih komunikacijah. Z njim je naša država kot šele druga članica Evropske unije sprejela tudi pravila o internetni nevtralnosti, v 203. členu omenjenega zakona. A interpretacije, kaj ta člen pomeni, so očitno bile zelo različne, saj so mobilni operaterji od takrat vseeno ponujali t.i. “zero-rating” pakete – omenimo denimo Telekomov paket Deezer ali Simobilovo Hangar mapo, Tušmobilovo Tuškabino ali Amisovo MobiaTV.

“Odločbe so prišle nepričakovano, dolgo smo čakali na njih, presenečeni pa smo, da so bile izdane štirim operaterjem, čeprav je bila prijava podana zgolj proti enemu. Gre za odločitev v pravi smeri.”
– Dr. Dušan Caf, Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije

Prav na primeru Tušmobila in Amisa lahko opozorimo na področje, za katero mobilni operaterji menijo, da je precej nedorečeno. Namreč, ali gre za kršitev internetne nevtralnosti tudi v primerih, ko mobilni operaterji v paketih kot preferenčno ponudbo ponujajo storitev, ki so jo razvili sami.

“Vsi naši napori so vloženi v večjo konkretizacijo 203. člena. Operaterji želimo omiliti strogost razumevanja internetne nevtralnosti.”
– Špela Dekleva, predsednica Sektorja operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije

Vroča politična in pravna tema

Internetna nevtralnost je tudi sicer precej pereča pravna in tudi politična tema, ne zgolj v Sloveniji, ampak po svetu. Medtem, ko v OECD in Evropski uniji sicer enotnega stališča o internetni nevtralnosti ni pa je tema v tem tednu močno odmevala v ZDA, saj je ameriška zvezna komisija za komuniciranje, FCC, potrdila nova pravila o internetni nevtralnosti. Zagotovo bodo tako še dolgo odmevale z ovacijami sprejete besede predsednika FCC Toma Wheelerja: “Nihče ne bi smel imeti nadzora nad svobodo interneta in nad prostim dostopom do njega.” Vprašanje je, kdaj se bomo tega začeli zavedati tudi na drugi strani Atlantika.