Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sobotni Reakciji odkrivamo vpliv družbenih omrežij na identiteto posameznika in partnerske odnose.
"Dvorjenja skorajda ni več, čeprav je to pri vzpostavljanju odnosa nekaj temeljnega. Manjka čutenje, ki ga človek uporablja."
Internet in naše intimne sanje? Le klik smo morda stran od najlepšega moškega, najbolj privlačne ženske. Vse in še več lahko izvemo o naši namišljeni simpatiji, si z njo dopisujemo, ji virtualno dvorimo, si pošiljamo žgečkljive fotografije, morda tako celo varamo svojega partnerja. Vse je tehnično tako enostavno.
Vedno večkrat se torej srečujemo z družbo, mediji in množico spletnih portalov, na katerih najdemo seksualne vsebine, ki dajejo napačno sliko tako mladim kot starejšim.
“Gre za učljivo gradivo, mladi se s podobami primerjajo in se z njimi želijo identificirati. A gre za nerealne primerjave,” pove Veronika Podgoršek, doktorica znanosti s področja družinske in zakonske terapije.
Internet je prinesel veliko novega tako v vzpostavljanje odnosov kot v partnersko zvezo. Veronika Podgoršek opozarja, da ne vemo več, s kom in na kakšen način vzpostavimo odnos.
“Dvorjenja skorajda ni več, čeprav je to pri vzpostavljanju odnosa nekaj temeljnega. Manjka čutenje, ki ga človek uporablja.”
Tudi z neverbalno zaznavo lahko hitro ugotovimo, ali nam kdo ustreza: “Virtualen stik ni pristen, oseba na spletu pokaže lastnosti, ki si jih želi, da bi jih imel nekdo na drugi strani. Zato je ta oseba za nas tako popolna.”
Ljudje se s pomočjo stikov prek spleta začnemo hitro navezovati. Težava pa nastopi, ko v partnerskem odnosu nisi slišan, razumljen in iz tega sledi, da nisi ljubljen. Vse to potem iščeš na družabnih omrežjih.
Uporabniki spleta in njegovih omrežij so si danes med seboj dostopnejši kot kadar koli, kar lahko privede do skušnjav že ob manjšem prepiru s partnerjem. Poleg tega pa so lahko tudi žrtve psihičnih bolečin, ko vidijo nekdanjega partnerja, kako spoznava nove ljudi in ima novo dekle. Pojavlja se tudi zasledovanje na družabnih omrežjih, s čimer človek hitro izgubi nadzor nad svojim početjem in na neki način nastane odvisnost. Prepriča se, da je nekaj resnično, četudi morda ni.
In če smo tudi zaradi spleta porušili meje, smo z njim pridobili vznemirjenje, ki je – kot pravi psihoterapevt Peter Topić – glavni čar spletne komunikacije.
Svojo intimo in težave, ki jih imaš s partnerjem, deliš z nekom na drugi strani. Občutek imaš, da te ta posluša, da ga zanima, da te razume. To privede do občutka, da si ljubljen in tega si želiš še in še. Tako postajaš čustveno nezvest.
“Odnos prek spleta z nekom na drugi strani sveta je lahko predan in intimen, živeti z nekom pa je nekaj čisto drugega.”
Aplikacije za kratkotrajno druženje ponujajo le trenutne dražljaje. “Aplikacije namigujejo, da če boš spolno aktiven boš srečen, po drugi strani pa je vedno več tako posameznikov kot parov v stiski. Ljudje se kmalu začnejo počutiti razvrednotene, a krivi so si sami. Pozabljamo, da smo odnosna bitja, želimo pripadati, ljubiti in biti ljubljeni od ene osebe.”
Naša sogovornica pravi, da so pomanjkljivo oblečene fotografije najstnic, ki preplavljajo družabna omrežja, posledica medijskih reklam, glasbenih videospotov in drugih podob, ki deklicam sporočajo, da so takšne privlačne, da je to všeč moškim. V to začnejo verjeti in takšne postanejo. Fantom je to sicer všeč, a samo kratek čas.
Tako so punce v vse večji stiski: želijo si enega partnerja, želijo si nežen, prav poseben odnos, z vedenjem pa sporočajo nekaj popolnoma drugega. In hitro se počutijo zlorabljene.
In četudi smo virtualno povezani bolj kot kadar koli, sodobno življenje povzroča vse večjo osamljenost. Kot navaja časopis Independent, nedavne raziskave ugotavljajo, da prav osamljenost lahko postane naslednji največji javnozdravstveni problem, primerljiv z debelostjo in poživili.
V sobotni Reakciji odkrivamo vpliv družbenih omrežij na identiteto posameznika in partnerske odnose.
"Dvorjenja skorajda ni več, čeprav je to pri vzpostavljanju odnosa nekaj temeljnega. Manjka čutenje, ki ga človek uporablja."
Internet in naše intimne sanje? Le klik smo morda stran od najlepšega moškega, najbolj privlačne ženske. Vse in še več lahko izvemo o naši namišljeni simpatiji, si z njo dopisujemo, ji virtualno dvorimo, si pošiljamo žgečkljive fotografije, morda tako celo varamo svojega partnerja. Vse je tehnično tako enostavno.
Vedno večkrat se torej srečujemo z družbo, mediji in množico spletnih portalov, na katerih najdemo seksualne vsebine, ki dajejo napačno sliko tako mladim kot starejšim.
“Gre za učljivo gradivo, mladi se s podobami primerjajo in se z njimi želijo identificirati. A gre za nerealne primerjave,” pove Veronika Podgoršek, doktorica znanosti s področja družinske in zakonske terapije.
Internet je prinesel veliko novega tako v vzpostavljanje odnosov kot v partnersko zvezo. Veronika Podgoršek opozarja, da ne vemo več, s kom in na kakšen način vzpostavimo odnos.
“Dvorjenja skorajda ni več, čeprav je to pri vzpostavljanju odnosa nekaj temeljnega. Manjka čutenje, ki ga človek uporablja.”
Tudi z neverbalno zaznavo lahko hitro ugotovimo, ali nam kdo ustreza: “Virtualen stik ni pristen, oseba na spletu pokaže lastnosti, ki si jih želi, da bi jih imel nekdo na drugi strani. Zato je ta oseba za nas tako popolna.”
Ljudje se s pomočjo stikov prek spleta začnemo hitro navezovati. Težava pa nastopi, ko v partnerskem odnosu nisi slišan, razumljen in iz tega sledi, da nisi ljubljen. Vse to potem iščeš na družabnih omrežjih.
Uporabniki spleta in njegovih omrežij so si danes med seboj dostopnejši kot kadar koli, kar lahko privede do skušnjav že ob manjšem prepiru s partnerjem. Poleg tega pa so lahko tudi žrtve psihičnih bolečin, ko vidijo nekdanjega partnerja, kako spoznava nove ljudi in ima novo dekle. Pojavlja se tudi zasledovanje na družabnih omrežjih, s čimer človek hitro izgubi nadzor nad svojim početjem in na neki način nastane odvisnost. Prepriča se, da je nekaj resnično, četudi morda ni.
In če smo tudi zaradi spleta porušili meje, smo z njim pridobili vznemirjenje, ki je – kot pravi psihoterapevt Peter Topić – glavni čar spletne komunikacije.
Svojo intimo in težave, ki jih imaš s partnerjem, deliš z nekom na drugi strani. Občutek imaš, da te ta posluša, da ga zanima, da te razume. To privede do občutka, da si ljubljen in tega si želiš še in še. Tako postajaš čustveno nezvest.
“Odnos prek spleta z nekom na drugi strani sveta je lahko predan in intimen, živeti z nekom pa je nekaj čisto drugega.”
Aplikacije za kratkotrajno druženje ponujajo le trenutne dražljaje. “Aplikacije namigujejo, da če boš spolno aktiven boš srečen, po drugi strani pa je vedno več tako posameznikov kot parov v stiski. Ljudje se kmalu začnejo počutiti razvrednotene, a krivi so si sami. Pozabljamo, da smo odnosna bitja, želimo pripadati, ljubiti in biti ljubljeni od ene osebe.”
Naša sogovornica pravi, da so pomanjkljivo oblečene fotografije najstnic, ki preplavljajo družabna omrežja, posledica medijskih reklam, glasbenih videospotov in drugih podob, ki deklicam sporočajo, da so takšne privlačne, da je to všeč moškim. V to začnejo verjeti in takšne postanejo. Fantom je to sicer všeč, a samo kratek čas.
Tako so punce v vse večji stiski: želijo si enega partnerja, želijo si nežen, prav poseben odnos, z vedenjem pa sporočajo nekaj popolnoma drugega. In hitro se počutijo zlorabljene.
In četudi smo virtualno povezani bolj kot kadar koli, sodobno življenje povzroča vse večjo osamljenost. Kot navaja časopis Independent, nedavne raziskave ugotavljajo, da prav osamljenost lahko postane naslednji največji javnozdravstveni problem, primerljiv z debelostjo in poživili.
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov