Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase?
Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.
Bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema?
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase?
Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo se pogovarjali z domačimi in tujimi strokovnjaki.
Doktorica Emily Bianchi z univerze Emory v Atlanti s svojim delom skuša ugotoviti, kako ekonomske razmere v zgodnji odraslosti zaznamujejo poznejše dojemanje sebe, moralno vedenje in odnos do zaposlitve.
“Moja raziskava je na območju ZDA pokazala, da so ljudje, ki odrastejo in iščejo zaposlitev v času recesije, bolj zadovoljni s svojo zaposlitvijo tudi pozneje v življenju. So bolj hvaležni, spoštljivi, manj dvomijo o svoji izbiri.”
Z raziskovanjem pa je doktorica Emily Bianchi dokazala tudi, da vstop v odraslost v času recesije omeji narcisizem v odraslosti.
“Narcisizem raste, ko ljudje ne občutijo težavnih okoliščin, ko ne izkusijo neuspehov, ki sicer spodbujajo skromnost pri ljudeh in omejijo njihov občutek o edinstvenosti, izjemnosti, pomembnosti in nepremagljivosti. Tako sem pričakovala, da so tisti, ki so izkusili recesijo v tem kritičnem obdobju zgodnje odraslosti, doživeli stvari, ki so jih naredile bolj skromne, z manj pričakovanji o tem, kaj vse jim pripada, in manj vzvišene.”
Raziskava Christosa Panagiotopoulosa, profesorja socialnega dela z nikozijske univerze, pa je pokazala, da bodo mladi v prihodnosti, predvsem v sredozemskih državah, gradili tudi drugačne družinske vezi:
“V južni Evropi, v sredozemskih državah, ima družina ključno vlogo in je pomemben steber socialnega sistema, ima neuradno socialno vlogo. Družine so z denarjem, nepremičninami in drugimi stvarmi podpirale otroke, ko so si ustvarili svojo družino. Zdaj se bo to spremenilo, saj današnje mlajše generacije, ki jih je kriza močno prizadela, ne bodo imele sredstev, s katerimi bi pomagale svojim otrokom, ko bodo ti odrasli.”
“Ne bodo jim mogli zagotoviti hiše ali pa parcele, ker bodo morda morali svojo lastnino prodati, da bi dobili denar in se izognili bankrotu. Počasi se bodo tako stvari spremenile, razmerje ne bo več temeljijo na denarnem oziroma materialnem vidiku, ampak bolj na načelih, vrednotah in čustveni podpori staršev svojim otrokom.”
Britanski ekonomist in avtoriteta na področju prekariata Guy Standing poudarja, da se z rastočim prekariatom rojeva nov družbeni razred, nevaren razred, ki lahko zamaje temelje družbe. Na eni strani ga lahko zaznamuje sovraštvo do vseh, ki jih del prekariata krivi za svoj položaj, na kar nakazuje vzpon neofašističnih gibanj v Evropi. Na drugi strani so mladi, pozitivna nevarnost, ki lahko družbo spremeni na bolje.
“Mladi, izobraženi del prekariata niso več le žrtve. Vse bolj sovražijo politike, retoriko politike, vse bolj se distancirajo od nje. Vendar se hkrati zavedajo, da če želijo spremeniti družbene strukture in neenakosti ter ustvariti dobro družbo, bodo morali stopiti skupaj in oblikovati novo politiko.”
Doktorica Darja Zaviršek, raziskovalka in profesorica socialnega dela iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, je lani med študenti opravila raziskavo o vplivu revščine na družino. Prepričana je, da mladi lahko spremenijo družbo. Vendar le, če ne bodo konformni, prestrašeni in ne bodo čakali na druge, da to storijo namesto njih.
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase?
Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.
Bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema?
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase?
Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo se pogovarjali z domačimi in tujimi strokovnjaki.
Doktorica Emily Bianchi z univerze Emory v Atlanti s svojim delom skuša ugotoviti, kako ekonomske razmere v zgodnji odraslosti zaznamujejo poznejše dojemanje sebe, moralno vedenje in odnos do zaposlitve.
“Moja raziskava je na območju ZDA pokazala, da so ljudje, ki odrastejo in iščejo zaposlitev v času recesije, bolj zadovoljni s svojo zaposlitvijo tudi pozneje v življenju. So bolj hvaležni, spoštljivi, manj dvomijo o svoji izbiri.”
Z raziskovanjem pa je doktorica Emily Bianchi dokazala tudi, da vstop v odraslost v času recesije omeji narcisizem v odraslosti.
“Narcisizem raste, ko ljudje ne občutijo težavnih okoliščin, ko ne izkusijo neuspehov, ki sicer spodbujajo skromnost pri ljudeh in omejijo njihov občutek o edinstvenosti, izjemnosti, pomembnosti in nepremagljivosti. Tako sem pričakovala, da so tisti, ki so izkusili recesijo v tem kritičnem obdobju zgodnje odraslosti, doživeli stvari, ki so jih naredile bolj skromne, z manj pričakovanji o tem, kaj vse jim pripada, in manj vzvišene.”
Raziskava Christosa Panagiotopoulosa, profesorja socialnega dela z nikozijske univerze, pa je pokazala, da bodo mladi v prihodnosti, predvsem v sredozemskih državah, gradili tudi drugačne družinske vezi:
“V južni Evropi, v sredozemskih državah, ima družina ključno vlogo in je pomemben steber socialnega sistema, ima neuradno socialno vlogo. Družine so z denarjem, nepremičninami in drugimi stvarmi podpirale otroke, ko so si ustvarili svojo družino. Zdaj se bo to spremenilo, saj današnje mlajše generacije, ki jih je kriza močno prizadela, ne bodo imele sredstev, s katerimi bi pomagale svojim otrokom, ko bodo ti odrasli.”
“Ne bodo jim mogli zagotoviti hiše ali pa parcele, ker bodo morda morali svojo lastnino prodati, da bi dobili denar in se izognili bankrotu. Počasi se bodo tako stvari spremenile, razmerje ne bo več temeljijo na denarnem oziroma materialnem vidiku, ampak bolj na načelih, vrednotah in čustveni podpori staršev svojim otrokom.”
Britanski ekonomist in avtoriteta na področju prekariata Guy Standing poudarja, da se z rastočim prekariatom rojeva nov družbeni razred, nevaren razred, ki lahko zamaje temelje družbe. Na eni strani ga lahko zaznamuje sovraštvo do vseh, ki jih del prekariata krivi za svoj položaj, na kar nakazuje vzpon neofašističnih gibanj v Evropi. Na drugi strani so mladi, pozitivna nevarnost, ki lahko družbo spremeni na bolje.
“Mladi, izobraženi del prekariata niso več le žrtve. Vse bolj sovražijo politike, retoriko politike, vse bolj se distancirajo od nje. Vendar se hkrati zavedajo, da če želijo spremeniti družbene strukture in neenakosti ter ustvariti dobro družbo, bodo morali stopiti skupaj in oblikovati novo politiko.”
Doktorica Darja Zaviršek, raziskovalka in profesorica socialnega dela iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, je lani med študenti opravila raziskavo o vplivu revščine na družino. Prepričana je, da mladi lahko spremenijo družbo. Vendar le, če ne bodo konformni, prestrašeni in ne bodo čakali na druge, da to storijo namesto njih.
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov